Neverjeten zaklad na dnu jezera: potapljači niso mogli verjeti, kaj vse je ležalo v razbitini

28. 7. 2026, 08:00 | P.M.
Neverjeten zaklad na dnu jezera: potapljači niso mogli verjeti, kaj vse je ležalo v razbitini (foto: Profimedia)
Profimedia

Dno švicarskega jezera Neuchâtel je več kot 1900 let varovalo skrivnost, ki je zdaj navdušila arheologe. 

Na dnu švicarskega jezera so odkrili ostanke rimske trgovske ladje, ki je tam ležala kar dve tisočletji in tiho čakala na svoje veliko odkritje. Potapljači so v ladji naleteli na zelo bogat tovor, katerega izjemna ohranjenost ponuja redek vpogled v trgovino in vsakdanje življenje v času rimskega imperija.

Izjemna ohranjenost

Pri odkritju so sodelovali Kantonalni arheološki urad Neuchâtel (OARC), fundacija Octopus in Arheološka služba kantona Fribourg. Strokovnjake je najbolj navdušila prav izjemna ohranjenost najdb. "Bogastvo in raznolikost te zbirke predmetov v izjemno dobrem stanju ohranjenosti naredita to odkritje izjemno," so poudarili arheologi.

potapljac razbitina ladja
Razbitino datirajo v obdobje med letoma 20 in 50 našega štetja.
Profimedia

Med najdbami so več sto keramičnih posod iz osrednje Švice, španske amfore za oljčno olje, kolesa vozov in različna orodja. Vse to kaže na dobro organizirane trgovske poti in učinkovito logistiko Rimljanov. Posebno pozornost sta pritegnila tudi dva meča gladius, ki namigujeta, da trgovske poti tedaj niso bile vedno varne.

Vse je bilo skrbno zloženo

Poleg bogastva predmetov je raziskovalce presenetila tudi njihova razporeditev na ladji. Namesto raztresenega tovora so bili predmeti urejeno zloženi, kot da bi jih nekdo pravkar pripravil za skladiščenje ali raztovarjanje.

Svica jezero ladja rimska mec
V razbitini rimske ladje so našli izjemno dobro ohranjene meče gladius, amfore z oljčnim oljem, keramiko in različna orodja.
Profimedia

Najdene predmete zdaj čaka dolgotrajen postopek konservacije. Nato jih bodo razstavili v muzeju Laténium v Hauterivu v Švici. Arheologi upajo, da jim bodo izjemno ohranjeni artefakti pomagali bolje razumeti rimske trgovske poti, proizvodnjo blaga in življenje ljudi, ki so pred skoraj dva tisočletjema pluli po švicarskih jezerih.

Niti najstarejši ribiči z Jadrana ne pomnijo česa takšnega: od Hvara do Istre se širi srhljiv pojav iz nočne more, ki ogroža življenja