Hrvati so se dvignili na noge, zaradi tega, kar se dogaja s svinjskim mesom, so se dvignili na noge.
Čeprav je svinjina še vedno najpogostejša izbira na krožnikih hrvaških potrošnikov, domača proizvodnja že leta zaostaja za potrebami trga. Zdaj so se najpomembnejši predstavniki panoge odločili za skupen korak, ki bi lahko pomembno spremenil prihodnost sektorja.
Na Hrvaškem je stekel postopek ustanavljanja hrvaške sektorske organizacije za svinjsko meso (HRSM), ki naj bi povezala ključne deležnike v verigi pridelave, predelave in prodaje svinjskega mesa. Ustanovna skupščina nove organizacije je predvidena v drugi polovici junija, so sporočili iz hrvaške agencije za kmetijstvo in hrano (HAPIH).
Pobudo podpirajo praktično vsi pomembnejši akterji na hrvaškem trgu svinjskega mesa. V iniciativnem odboru sodelujejo nacionalno združenje rejcev prašičev, največji proizvodni sistemi v panogi, mesnopredelovalna industrija in vodilne trgovske verige. Projekt podpirata tudi hrvaško ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter HAPIH.
Po oceni pobudnikov gre za eno najpomembnejših razvojnih pobud v hrvaški živinoreji v zadnjih letih. Namen nove organizacije je okrepiti odpornost in konkurenčnost domače proizvodnje ter ustvariti bolj povezano in učinkovito dobavno verigo. Hrvaški sektor svinjskega mesa se že dlje časa sooča s številnimi težavami. Med največjimi izzivi so rast stroškov pridelave, močan pritisk uvoženega mesa, biovarnostna tveganja, nestanovitnost trga in pomanjkljivo sodelovanje med posameznimi členi verige. Posledice so vidne tudi v številkah.
Hrvaška danes pri proizvodnji svinjskega mesa dosega manj kot 50-odstotno samooskrbo. To pomeni, da več kot polovico potreb pokriva z uvozom, kar glede na javnomnenjske raziskave jezi številne hrvaške ljubitelje svinjine. Po drugi strani pa svinjina ostaja daleč najbolj priljubljena vrsta mesa med hrvaškimi potrošniki in predstavlja kar 55 odstotkov celotne porabe mesa v državi. Nova organizacija želi preoblikovati celotno oskrbovalno verigo skozi več ključnih področij. Med cilji so krepitev prehranske suverenosti države, dolgoročni razvoj panoge, bolj enakovreden položaj proizvajalcev, učinkovitejše krizno upravljanje ter višji standardi kakovosti in trajnosti.
Posebno pozornost namenjajo tudi potrošnikom. Pobudniki poudarjajo, da bi novi sistem omogočil strožji nadzor nad kakovostjo, večjo sledljivost izvora mesa, strožjo kontrolo krme in veterinarskih zdravil ter krajšo pot od domače farme do trgovske police. "Potrošnik bo pridobil večjo preglednost in zaupanje v poreklo izdelkov, hkrati pa bo meso zaradi krajših dobavnih poti svežejše," poudarjajo v iniciativi.
Pobudniki se pri tem sklicujejo na izkušnje evropskih držav, kot so Španija, Francija in Italija, kjer je sektorsko povezovanje pomembno prispevalo k večji učinkovitosti, konkurenčnosti in donosnosti proizvodnje. Pomembna novost naj bi bila tudi bolj sistematično spremljanje trga. Po novem bi se več pozornosti namenjalo področjem, ki so bila doslej pogosto spregledana, med drugim javnim naročilom za šole, bolnišnice in druge javne ustanove, pa tudi oskrbi hotelov in restavracij.
Če bo projekt uspešen, bi lahko pomenil pomemben korak k zmanjšanju odvisnosti Hrvaške od uvoza ter okrepitvi domače proizvodnje mesa v času, ko prehranska varnost postaja vse pomembnejše vprašanje po vsej Evropi.
