Več kot dve stoletji je vsebina skrivnega sporočila iz časa Napoleonovih vojn ostajala skrita za nenavadnimi simboli, dokler ni inženir starega dokumenta prepustil tehnologiji, ki je v nekaj urah razvozlala uganko, s katero se zgodovinarji doslej niso mogli dokončno spopasti.
Leta 1809, ko je Napoleon Bonaparte pripravljal vojaške operacije proti Avstriji, je bilo varno posredovanje informacij med njegovimi poveljniki izjemnega pomena. Francosko cesarstvo se je raztezalo čez velik del Evrope, sporočila pa so morala pogosto prepotovati ogromne razdalje in ozemlja, na katerih so obstajale možnosti, da jih prestreže sovražnik.
Prav zato so Francozi uporabljali posebne šifre, s katerimi so skrivali podatke o položajih svojih vojaških enot, načrtovanih premikih in strateških odločitvah. Eno takšnih sporočil je ostalo nerazvozlanih več kot dve stoletji. Zdaj je 217 let staro šifrirano pismo razvozlala umetna inteligenca, pri čemer je za nalogo potrebovala približno šest ur.
Za odkritjem stoji Carter Church, inženir umetne inteligence v podjetju za kibernetsko varnost SentinelOne. Zanimalo ga je, kako uspešno bi lahko najnovejši model GPT-6 Astra razvozlal zgodovinsko šifro, zato je poiskal dokument, katerega vsebina še ni bila v celoti pojasnjena.
Izbral je pismo iz leta 1809, ki ga je po Napoleonovem naročilu poslal njegov pastorek Eugene de Beauharnais, tedanji podkralj Italije. Naslovnik je bil maršal Auguste de Marmont, ki je poveljeval francoskim silam na vzhodni obali Jadranskega morja, precej oddaljenim od drugih francoskih enot. Namen pisma je bil Marmonta seznaniti z razporeditvijo francoskih in zavezniških vojsk po Evropi. Ker bi lahko takšni podatki v napačnih rokah odločilno vplivali na potek vojaških operacij, je bilo sporočilo zapisano v posebni šifri.
Ena fotografija in šest ur dela
Church je imel na voljo zgolj slabo kakovosten posnetek dokumenta, ki je bil leta 1969 objavljen v francoski vojaški reviji. Pismo je vsebovalo približno 1300 šifriranih znakov, pri čemer je bilo uporabljenih 155 različnih simbolov. Šlo je za tako imenovano homofonsko šifro, pri kateri lahko eno črko predstavlja več različnih znakov. Takšen način šifriranja je bil posebej učinkovit proti klasičnim metodam razbijanja kod, ki temeljijo na pogostosti pojavljanja posameznih črk.
Church je umetni inteligenci posredoval fotografijo in eno samo navodilo. Šest ur pozneje je dobil rešitev. "Sprva nisem mogel verjeti. Vsi smo že doživeli, da model umetne inteligence zatrjuje nekaj neverjetnega. Toda tukaj je razlika v tem, da je rešitev mogoče mehansko preveriti. Verjetnost, da bi napačen šifrirni ključ ustvaril smiselno in zgodovinsko skladno besedilo, je praktično nična," je za Live Science povedal Church.
I used GPT-6 Astra to break an unsolved cipher to one of Napoleon's generals that had gone unread for 217 years. What makes this impressive isn't actually the codebreaking, but that Astra completed the entire multi-modal workflow in ~6 hours from a single image and goal. 1/6🧵 https://t.co/vyiGKOsrHq
— Carter Church (@CarterWChurch) September 30, 2026
Najzanimivejši del postopka ni bil zgolj prepoznavanje simbolov, temveč povezovanje zgodovinskih virov. Umetna inteligenca je med raziskovanjem namreč samostojno odkrila delno razvozlan šifrirni ključ, ki ga je pred tem dokumentiral zgodovinar kriptologije Daniel Tant. Njegova tabela je pojasnjevala pomen 33 simbolov in je omogočala razumevanje približno tretjine pisma.
Toda tabela pred tem ni bila neposredno povezana z Marmontovim sporočilom. Tant jo je namreč evidentiral pod naslovom, ki je omenjal generala Grammonta, ne Marmonta. Morda je šlo za napako pri poimenovanju, vendar je umetna inteligenca prepoznala možno povezavo, preizkusila ključ in ugotovila, da deluje. Na podlagi tega je razvozlala še preostale simbole in rekonstruirala celotno sporočilo.
Kaj je Napoleon želel sporočiti maršalu?
Vsebina pisma potrjuje, da je šlo predvsem za vojaške informacije. Eugene je Marmontu posredoval podatke o položajih francoskih in zavezniških enot ter njihovih poveljnikih, obenem pa ga pozval, naj se ne ustraši morebitnega sovražnikovega odpora. "Ko prejmete ukaz za pohod, se ne smete pustiti prestrašiti nekaj vojakom ali zbrani drhali," se glasi del na novo razvozlanega sporočila.
Zgodovinarji so nad dosežkom navdušeni, vendar opozarjajo, da pismo ne razkriva povsem neznanih Napoleonovih načrtov. Raziskovalec evropske zgodovine Michael Rowe s King's College London je pojasnil, da je ohranjena tudi Napoleonova izvirna korespondenca s pastorkom, v kateri je cesar podrobno navedel, katere informacije mora šifrirano pismo vsebovati. Prav to je raziskovalcem omogočilo precej zanesljivo preverjanje prevoda.
"To je nekakšen sodobni kamen iz Rosette," je dejal Rowe in pojasnil, da je mogoče metodo najprej preizkusiti na dokumentu, katerega vsebino približno poznamo, nato pa jo z večjim zaupanjem uporabiti tudi pri povsem neznanih besedilih. Obenem je poudaril, da šifrirano pismo v veliki meri ponavlja vsebino že znane Napoleonove korespondence, zato zgodovinarjem samo po sebi ne prinaša velikega novega odkritja.
Nenavadna podrobnost o Napoleonovi vojski
Kljub temu je razvozlano pismo odprlo nekaj zanimivih vprašanj. Zack White, raziskovalec zgodovine na univerzi v Portsmouthu in ustvarjalec podkasta Napoleonic Wars Podcast, je opozoril, da podatki v sporočilu niso povsem skladni z dejanskim vojaškim položajem leta 1809.
Zakaj je prišlo do razlik v številu vojakov, ostaja predmet zgodovinske razlage. Pomembno pa je, da raziskovalci vsebino zdaj lahko neposredno primerjajo z drugimi dokumenti iz istega obdobja. White je ob tem poudaril, da mora naslednji korak pripadati zgodovinarjem, ki bodo ugotovitve umetne inteligence umestili v širše okoliščine Napoleonovih vojaških priprav.
Bi lahko razvozlali še druge zgodovinske skrivnosti?
Odkritje je pomembno predvsem zaradi možnosti, ki jih odpira za nadaljnje raziskovanje. V Napoleonovem obdobju so bile šifre razmeroma pogost način varovanja občutljivih vojaških in diplomatskih informacij. Prestrezanje takšnih pisem bi lahko nasprotnikom razkrilo premike vojske, načrtovane napade ali pomembne politične odločitve.
Toda šifriranje ni bilo omejeno zgolj na vojaške zadeve. Kot opozarja Rowe, so se podobnih metod posluževali tudi posamezniki, ki so želeli skriti zasebno korespondenco, med drugim pripadniki družbene elite, vpleteni v zunajzakonska razmerja. Umetna inteligenca bi zato lahko pomagala razkriti tudi doslej neznane podrobnosti iz zasebnega življenja zgodovinskih osebnosti.
Možnosti pa segajo še dlje. Podobne metode bi lahko uporabljali pri preučevanju starih dokumentov, zapisanih v slabo razumljenih jezikih, neznanih pisavah ali težko berljivi rokopisni obliki. Po Roweovih besedah tehnologija odpira nova vrata raziskovanju različnih zgodovinskih obdobij.
Church sicer opozarja, da sama Napoleonova šifra ni bila posebej zapletena. Izkušeni kriptografi bi jo po njegovem mnenju lahko razvozlali tudi brez umetne inteligence, vendar bi za to potrebovali precej časa, znanja in sodelovanja strokovnjakov z različnih področij. "Vsako znanstveno področje ima dolg seznam nerešenih, zelo specifičnih problemov, za katere strokovnjaki preprosto nimajo dovolj časa. Pomembno spoznanje je, da bodo te sezname vse pogosteje krajšali radovedni posamezniki od zunaj," je dejal Church.
Njegovo rešitev je že preveril Satoshi Tomokiyo, patentni inženir in strokovnjak za kriptografijo, ki vodi spletno stran Cryptiana, posvečeno nerešenim zgodovinskim šifram. Napoleonovo pismo je tam zdaj uradno označeno kot razvozlano. Church je ob objavi posebej poudaril, da njegov uspeh temelji na dolgoletnem delu raziskovalcev, ki zgodovinske šifre zbirajo, dokumentirajo in preverjajo, ali so res še nerešene. Po njegovem mnenju prav njim pripada največ zaslug za pripravo temeljev, na katerih lahko umetna inteligenca danes dosega takšne rezultate.
