Pod na videz povsem običajnim podeželskim poljem je stoletja počivalo nekaj, česar ob načrtovanju velikega gradbenega projekta niso pričakovali niti arheologi. Toda bolj ko kopljejo, večja postaja skrivnost.
Gradnja velikega kanala Seine-Nord Europe v Franciji je arheologom prinesla odkritje nepričakovanih razsežnosti. Na območju Beaurains-les-Noyon so doslej odkrili najmanj 546 srednjeveških grobov, raziskave pa kažejo, da je to le del nekdanjega pokopališča.
Arheologi območje raziskujejo že skoraj leto dni, grobov pa še vedno niso odkrili vseh. Pokopališče se razprostira na približno 2800 kvadratnih metrih, preseneča pa predvsem njegova velikost glede na podeželsko okolje, v katerem so ga našli. "546 grobov – pri čemer je treba upoštevati, da smo odkrili samo njihov del – je za podeželsko okolje veliko število," je za France Info povedala arheologinja Elodie Wermuth iz zasebnega podjetja Eveha, ki sodeluje pri raziskavah.
Tik pod zgornjo plastjo zemlje
Prvi namigi, da se pod zemljo skriva nekaj večjega, so se pojavili že leta 2024. Regionalni direktorat za kulturne zadeve je takrat opravil predhodne raziskave trase načrtovanega kanala in v izkopanih jarkih potrdil prisotnost človeških okostij. Obsežnejša izkopavanja so potekala od januarja do septembra letos. Arheologom do grobov ni bilo treba kopati globoko, saj so številni ležali tik pod zgornjo plastjo zemlje.
"Tam je manjša stavba, s katere je bilo odstranjeno kamenje, okoli nje pa so razporejeni grobovi," je pojasnila Wermuthova in dodala: "Po obliki je to precej običajno. Pokopališča visokega in poznega srednjega veka so bila zelo organizirana." Toda njihova ureditev je bila precej drugačna od tiste, ki jo poznamo z današnjih pokopališč. Posamezni grobovi niso bili nujno postavljeni v pravilne vrste. Na francoskem najdišču so pokojne pokopavali tudi drugega nad drugim, ponekod so arheologi našteli kar pet plasti grobov.
Tako so lahko čim več pokojnikov pokopali v neposredni bližini osrednje stavbe. Veliko težje vprašanje je, zakaj je bilo na tem mestu pokopanih toliko ljudi. Strokovnjaki domnevajo, da je v Bas-Beaurainsu v poznem srednjem veku obstajala naselbina, vendar je o njej danes znanega zelo malo. Wermuthova meni, da je morala biti precej pomembna oziroma velika, pri čemer opozarja, da je bila v bližnjem Noyonu že v 11. stoletju zgrajena katedrala.
Prve najdbe so raziskovalce pripeljale do precej bolj nenavadne možnosti. Na nekaterih zgodaj odkritih okostjih so namreč opazili patološke spremembe, zato so lokalni predstavniki začeli razmišljati, ali so arheologi morda naleteli na pokopališče, povezano z gobavostjo. Tako v Noyonu kot v Bas-Beaurainsu sta nekoč obstajala leprozorija oziroma ustanovi za bolnike z gobavostjo. Težava je, da na samem najdišču za zdaj niso odkrili bolnišničnega objekta, ki bi takšno razlago lahko podprl.
Resne zdravstvene težave
"Ker smo odkrili le del najdišča, je mogoče, da se takšne strukture nahajajo drugje," je opozorila Wermuthova. Z nadaljevanjem izkopavanj pa se je pojavila druga razlaga. Med pokopanimi so namreč moški, ženske in otroci, kar bi lahko pomenilo, da ne gre za posebno pokopališče bolnikov, temveč preprosto za nekdanje župnijsko pokopališče lokalne skupnosti. Tudi ta razlaga še ni rešila uganke.
V nekaterih najglobljih grobovih so raziskovalci našli ljudi z resnimi zdravstvenimi težavami, ki bi močno omejevale njihovo gibljivost, je pojasnila Wermuthova. Zakaj so bili prav ti ljudje pokopani na istem območju in kakšna je bila njegova dejanska funkcija, tako ostaja odprto vprašanje. Arheološke raziskave na območju načrtovane gradnje se bodo nadaljevale.
Raziskovalci nameravajo opraviti radiokarbonsko datiranje okostij, podrobneje bodo pregledali tudi predmete, ki so jih našli v grobovih. Z združitvijo bioloških analiz kosti in zgodovinskih virov želijo ugotoviti, kdo so bili ljudje, ki so pred stoletji živeli na tem območju, zaradi česa so umirali in zakaj je bilo najmanj 546 pokojnikov pokopanih na kraju, ki je danes videti kot povsem mirno podeželsko polje.
