I. D. | 29. 7. 2022, 17:24

Za letos je Zemljanom zmanjkalo dobrin. Od česa bomo živeli?

Profimedia

Naš planet nudi omejeno količino stvari, ki jih potrebujemo. Vsako leto jih porabimo prej. Kako pohlepni smo Slovenci?

Od danes naprej živimo v deficitu, sporočajo nevladne organizacije z vsega sveta. Porabili smo toliko dobrin, kot jih ekosistemi na Zemlji lahko obnovijo v enem letu. "Od 1. januarja do 28. julija je človeštvo izrabilo vse, kar lahko planet obnovi v celem letu," poudarja Mathis Wackernagel, predsednik organizacije Global Foodprint Network. 

"Zemlja ima veliko zalog, ki jih lahko še nekaj časa črpamo, a ne moremo je izkoriščati v neskončnost," dodaja.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by GreenMinds 🍃 (@greenminds_)

Koliko Zemelj bi potrebovali, če bi vsi živeli kot prebivalci posameznih držav?

Danes bi za celotno svetovno populacijo potrebovali 1,75 Zemlje, če bi hoteli živeti trajnostno.

Kazalnik, ki ga spremljamo od 90. let, se skoraj vsako leto pojavi prej.

Profimedia

Izjema je bilo leto 2020, ko se je zaradi pandemije podaljšal za tri tedne, a se je kmalu vrnil v stare tirnice.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Earth Overshoot Day (@earthovershootday)

Seveda planeta ne obremenjujemo vsi enako. Če bi vsi živeli kot Američani, bi nam dobrin zmanjkalo 13. marca. Slovencem ne gre dosti bolje, z našim življenjskim slogom bi opešali ne dosti kasneje, 18. aprila.

Več kot 55 odstotkov biokapacitet gre za hrano ljudi. 

Najbolj potratni so Katarci, ki začnejo živeti na kredit že 10. februarja, najnežneje s planetom delajo Jamajčani, ki trajnostno živijo vse do 20. decembra.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Earth Overshoot Day (@earthovershootday)

Pri tem velja opozoriti, da velik del tega predstavljajo hrana in surovine za vzgojo živali, ki nato postanejo človeška hrana. V EU je kar 63 odstotkov obdelovalne zemlje rezervirane za živinorejo. Zato predvsem v bogatejših državah priporočajo manj mesa na krožnikih.

"Če bi lahko prepolovili uživanje mesa, bi se ta datum zamaknil za 17 dni," spodbuja Laetitia Mailhes z Global Footprint Network.

"Omejitev prehranskih odpadkov bi ga premaknilo za še 13 dni." Kar tretjina vse hrane na svetu namreč konča v smeteh.

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec