I. D. | 27. 7. 2022, 19:00

Uporabno do - zakaj nas proizvajalci zavajajo z datumi na živilih?

Profimedia

Ko boste prebrali to, boste dvakrat premislili, preden boste hrano vrgli v smeti.

Okužbe s hrano še vedno predstavljajo velik javnozdravstveni problem in so pomemben vzrok obolevnosti in umrljivosti po vsem svetu. V obdobju od 2014 do 2019 je bilo v Sloveniji prijavljenih 528 izbruhov bolezni, od tega jih je 20 povzročila hrana.

V evropski regiji po ocenah zaradi kontaminirane ali pokvarjene hrane vsako leto zboli 23 milijonov ljudi, 4654 jih umre.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Lidl Slovenija (@lidlslovenija)

Ni čudno, da torej ljudje večinoma vestno spremljamo datume, do katerih moramo porabiti določeno živilo, da bi se izognili zastrupitvi ali okužbi. Na vseh izdelkih je natisnjen tako imenovani “rok uporabe”, ki pa z uporabnostjo nima dosti skupnega. Po mnenju dr. Jill Roberts, mikrobiologinje in raziskovalke javnega zdravja z univerze Južne Floride, bi potrebovali natančnejši sistem označevanja, da ne bi ljudje po nepotrebnem metali hrane v smeti.

Družine v zahodnem svetu za hrano namenijo od 7 do 12 odstotkov prihodkov, a velik del je sploh ne porabijo. 

Po podatkih Eurostata v EU na leto zavržemo 88 milijonov ton hrane in z njo celih 143 milijard evrov, pri čemer si 36,2 milijona prebivalcev EU kvalitetnega obroka ne more privoščiti niti vsak drugi dan. V nič gre kar 20 odstotkov vse hrane. V ZDA je delež še višji, 32 odstotkov vse hrane nikoli ne vidi želodca.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by خوراق پاکستان (@khoraak.pk)

Ob hitro rastočih cenah seveda mrzlično iščemo krivca. Ta bi lahko bil ravno sistem označevanja. Logično je, da potrošniki datum na embalaži vzamejo kot tisti, do katerega je uživanje hrane še varno, dodaja Roberts. A ti datumi imajo včasih več opraviti z okusom, ki po po pretečenem datumu na embalaži ni več optimalen. Proizvajalci se na ta način zaščitijo in poskušajo obdržati kupce.

Profimedia

Nekateri zato predlagajo, da bi ohranili le datum izdelave, medtem ko bi informacijo o končnem datumu uporabe ohranili le pri potencialno nevarnih živilih, v katerih se lahko razvijejo mikrobi. Med takšnimi živili so zagotovo piščančje meso, mleko, rezan paradižnik, ki so jih že v preteklosti povezovali z resnimi izbruhi s hrano povezanih okužb.

A zaenkrat gre le za ideje. Čeprav bi drugačno označevanje drastično zmanjšalo količino odpadne hrane in prihranilo ogromno denarja, bodo očitno potrošniki še kar nekaj časa prepuščeni sebi in lastni zdravi pameti.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ