Zadnja fotografija: 23-letnega potomca najbogatejše družine na svetu so pokončali kanibali

John Davison Rockefeller se je v zgodovino zapisal kot eden najbogatejših Zemljanov vseh časov. Njegov pravnuk Michael Clark Rockefeller pa naslovnice medijev ni polnil zaradi svojega bogastva, temveč zaradi skrivnostnega izginotja leta 1961. 

Najmlajši in najbolj radoveden

Michael se je rodil leta 1938, bil je najmlajši sin newyorškega guvernerja Nelsona Rockefellerja in del milijonarske dinastije, ki jo je ustanovil njegov slavni praded John Rockefeller. 

Na univerzi Harvard je z odliko diplomiral iz zgodovine in ekonomije. Njegov oče je pričakoval, da mu bo sin pomagal pri upravljanju velikega poslovnega imperija družine, Michael pa je imel drugačne načrte.

Veljal je za tihega študenta z umetniškim duhom, po diplomi na Harvardu pa je dejal, da je "želel početi nekaj bolj vznemirljivega kot sedeti v pisarni in voditi sestanke".

Pri 23 letih je bil že izkušen popotnik. Več mesecev je živel na Japonskem in v Venezueli, hrepenel pa je po nečem novem. Želel se je podati na antropološko odpravo v kraj, ki ga le redki poznajo. 

Oddaljen otok, na katerem živijo ljudožerci

Odločil se je, da se bo napotil na takratno nizozemsko Novo Gvinejo, ogromen otok ob obali Avstralije.

Na otoku je živelo ljudstvo Asmat, ki je imelo zelo omejen stik z zunanjim svetom. Verjeli so, da je dežela onstran njihovega otoka naseljena z duhovi. Ko so belci prišli z druge strani morja, so jih videli kot nekakšna nadnaravna bitja. Mnogi tamkajšnji prebivalci še nikoli niso videli belega človeka. 

Michael je na otoku izvedel, da so asmatski bojevniki svojim sovražnikom pogosto odsekali glave in jih pojedli. V nekaterih pokrajinah so moški sodelovali v obrednem homoseksualnem spolnem odnosu, v obredih povezovanja pa so včasih pili urin drug drugega.

"To je res divja in najbolj oddaljena dežela, ki sem jih kadarkoli videl," je 23-letnik zapisal v svoj dnevnik. Potovanje na Novo Gvinejo ga je povsem prevzelo, ob prihodu domov pa je vedel, da se bo nekoč vrnil. Leto kasneje je obljubo tudi uresničil. 

Usodno potovanje

Michael se je leta 1961 ponovno odpravil na Novo Gvinejo, tokrat v spremstvu Renéja Wassinga, vladnega antropologa.

Ko se je njun čoln 19. novembra 1961 približal vasi Otsjanep, je nenadna nevihta razburkala vodo in povzročila navzkrižne tokove. Čoln se je prevrnil, Michael in Wassing pa sta se oklepala prevrnjenega trupa.

Čeprav sta bila skoraj 20 kilometrov od obale, naj bi Michael antropologu rekel: "Mislim, da mi bo uspelo" in začel plavati proti kopnem. 

Wassinga so naslednji dan rešili, a o Rockefellerju ni bilo ne duha ne sluha. 

Iskanje odgovorov

Najprej so predvidevali, da se je mladenič utopil. Omenjali so tudi, da je možno, da je umrl zaradi napada morskega psa ali krokodila.

Vse bolj glasna pa je bila teorija, da so 23-letnika ubili in pojedli pripadniki plemena iz asmatske vasi Otsjanep, saj je bil tam še vedno prisoten kanibalizem. 

Bogata Michaelova družina pri iskanju mladega Rockefellerja ni varčevala. Območje, kjer je izginil, so preiskovala letala, helikopterji in ladje. Njegovega trupla niso nikoli našli. Leta 1964 je bil pravno razglašen za mrtvega. 

Njegova mati je najela zasebnega detektiva

Čeprav je bilo iskanje neuspešno, pa njegova družina ni nikoli izgubila upanja, da bo nekoč izvedela, kaj se je z njim pravzaprav zgodilo. 

Avtor Paul Toohey trdi, da je nekaj let po izginotju Michaelova mati najela zasebnega preiskovalca, ki je odšel na Novo Gvinejo in poskušal razrešiti skrivnost. Preiskovalcu je v zameno za dokaze ponujala 240.000 evrov nagrade. 

Toohey piše, da je preiskovalec na otoku zamenjal motor čolna za lobanje treh moških, za katere je pleme trdilo, da so edini belci, ki so jih kdaj ubili.

Nato se je vrnil v New York, kjer je te lobanje izročil družini, prepričan, da je ena od njih lobanja Rockefellerja. Družina dogodka nikoli ni komentirala. 

Ubili so ga, ko je priplaval do obale

Leta 2014 je raziskovalec Nationala Geographica Carl Hoffman nadalje proučeval izginotje Michaela. Med večkratnimi obiski vasi na območju, kjer je izginil mladenič, je slišal več zgodb o moških iz Otsjanepa, ki so ubili Rockefellerja, potem ko je priplaval do obale. Zgodbe so bile podobne pričevanjem, zbranim v šestdesetih letih prejšnjega stoletja.

Domačini naj bi se sprva prepirali, potem pa so se odločili ubiti Michaela, ko je priplaval na obalo. Po umoru so ga pojedli. Smrt Michaela je bila v njihovih očeh maščevanje za incident leta 1958, v katerem so bili moški iz vasi ubiti v spopadu z nizozemskimi kolonialnimi uradniki. 

Kmalu po tem je vasi zajela epidemija kolere in vaščani so verjeli, da je to maščevanje za umor Rockefellerja. 

Ostala je bolečina

Leta 2012 je Michaelova sestra dvojčica Mary R. Morgan objavila knjigo z naslovom Začeti s koncem: Spomini o izgubi brata in žalovanje.

V knjigi piše o tem, da je več desetletij podzavestno zanikala smrt brata in deli, kako je njegovo izginotje vplivalo na njeno vsakdanje življenje. 

V ganljivih spominih se trudi pridobiti individualno identiteto, prav tako pa se sooča z Michaelovo smrtjo in ogromno izgubo, ki jo je ta povzročila. 

Mary je licencirana psihoterapevtka, ki se specializira za delo z osebami, ki so izgubile sestro dvojčico ali brata dvojčka. Predava na temo izgube dvojčkov, v preteklosti pa je vodila skupino za žalovanje posameznikov, ki so 11. septembra 2001 izgubili dvojčka.