Zakaj je resnica o eni najbolj ohranjenih mumij na svetu grozljiva in fascinantna obenem?

Na pobočju vulkana Lullaillaco, na meji med Argentino in Čilom na približno 6739 metrih nadmorske višine, so raziskovalci leta 1999 odkrili telo deklice. Zaradi sedečega položaja, v katerem je bila najdena, je bilo videti, kot bi le spala. A v resnici je bila tam že več kot 500 let.

Otroci iz Llullaillaca

Pravzaprav je skupina ameriških, argentinskih in perujskih arheologov pod vodstvom Johana Reinharda v Andih na istem mestu odkrila tri izjemno dobro ohranjene otroške inkovske mumije. Sedeča najstnica, ki so jo poimenovali "La Doncella" in ji določili starost med 13 in 15 leti, je bila najstarejša med njimi. Poleg nje so našli telesi še dveh otrok: sedemletnega fantička in šestletne deklice.

Raziskovalci so kasneje povedali, da so želeli odpravo že zaključiti, a jih je nekaj navedlo k temu, da so pogledali pod skalo starodavnega pokopališča. In ravno tam so že stoletja "spali” trije otroci v tradicionalnih inkovskih oblačilih.

Neverjetna ohranjenost teles

Z računalniškimi posnetki mumij so ugotovili, da so vsi njihovi notranji organi nedotaknjeni, v srcih in pljučih pa je bila še vedno kri, kot da bi umrli šele pred nedavnim. Raziskovalci so se lotili iskanja vzroka za prezgodnjo smrt otrok, vidnih poškodb navzven ni bilo videti, razen ožganine na obrazu pri mlajši deklici, za katero so zaključili, da je nastala kot posledica udara strele po njeni smrti. Žalostni zaključki so vse bolj kazali na to, da so Inki otroke najverjetneje žrtvovali.

Scientists examine a 15-year-old mummy known as “La Doncella,” who lived in Inca Empire. She was sacrificed and was chosen to live with gods. She remained frozen for 500 years.#archaeohistories pic.twitter.com/AYiuW6FlFl

— Archaeo - Histories (@archeohistories) December 19, 2022

La Doncella je imela v svojih dolgih črnih laseh še vedno spletene kitke, okrog vratu žlahten obredni nakit in prek naprej nagnjenih ramen poveznjeno tradicionalno inkovsko ogrinjalo. V majhni zemeljski komori pod skalo, kjer so otroke našli, so bili tudi zlato, srebro, oblačila, sklede s hrano in ekstravagantna perjasta pokrivala neznanih ptic, kar naj bi po mnenju znanstvenikov potrjevalo, da je šlo za žrtvovanje.  

Zakopani v led

Analiza las otrok je znanstvenikom razkrila srhljiv vpogled v inkovsko obredno žrtvovanje. Kot kaže, so inkovski svečeniki otroke omamili in jih pustili umreti na vrhu ledene gore. Arheologi predvidevajo, da so v dneh pred žrtvenim obredom otrokom namenili močne odmerke mamil in alkohola, da bi lažje zmogli vzpon na goro. Na vrhu skoraj sedem tisočaka so otroci zaužili močno mešanico mamil in alkohola, nato pa so jih svečeniki omamljene pustili na vrhu vzpetine, kjer so zmrznili.

"Na La Doncellinih ustnicah so bili še vedno prisotni koščki kokinih listov, v ustih pa veliko različnih rastlin," je za revijo National Geographic povedal vodja odprave Johan Reinhard. Posmrtni ostanki otrok so se zaradi pomanjkanja vlage in visoke nadmorske višine mumificirali po naravni poti. "Hladne razmere so upočasnile delovanje bakterij, odgovornih za gnitje organskega materiala, kar pomeni, da so otroci ohranili veliko količino genskega materiala," je še dejal arheolog.

Kdo so bili žrtvovani otroci?

Iz nadaljnjih analiz so znanstveniki sklenili, da je La Doncella tudi v zadnjem letu svojega življenja zaužila velike količine kokinih listov in alkohola, bodisi za pomiritev na poti na goro bodisi kot del posebnega inkovskega rituala, imenovanega "capacocha". Ta je praviloma vključeval otroke stare od 6 do 15 let, saj so ti veljali za najčistejša zemeljska bitja. Z žrtvovanji so Inki obeležili pomembne dogodke, kot so smrt kakšnega od vladarjev, skrivnostne nebesne pojave ali naravne katastrofe.

Svečeniki so žrtve izbrali v poljedeljskih družinah vsaj leto dni pred samim obredom, jih ločili od staršev in preselili v svetišče, kjer so z njimi ravnali kot s kralji. Hranili so jih le z najboljšo hrano, jih razvajali in negovali. Ter počasi omamljali do bridkega konca.

Inkovski imperij je obsegal 4000 kilometrov in je segal od današnje Kolumbije do osrednjega Čila. Leta 1532 so ga uničili španski osvajalci. 

Polemike glede razstave mumij

20. junija 2001 je argentinska nacionalna komisija za muzeje, spomenike in zgodovinske kraje Otroke iz Llullaillaca razglasila za nacionalno zgodovinsko lastnino Argentine. Od leta 2007 so na ogled v Arheološkem muzeju Alta Montaña de Salta (El Museo de Arqueología de Alta Montaña - MAAM Salta). O razstavi mumij so bili spori, zlasti glede avtohtonih pravic, saj izkopu in razstavljanju trupel njihovih prednikov nasprotujejo nekateri domorodni Indijanci.

 

 

 

 

 

View this post on Instagram

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

A post shared by 𝐓𝐨𝐦𝐚𝐬 𝒥𝑜𝑒𝓁 (@pordondeandatomi)

Rogelio Guanuco, vodja avtohtonega združenja Argentine (AIRA), je razstavo označil za "kršitev pravic naših najdražjih" in dejal, da je Llullaillaco za njih še vedno sveta gora. Fermín Tolaba, poglavar Lules, je protestiral z besedami: "Ni dobro, da muzej s tem zasluži in zaračuna vstopnino za nekaj, kar mu ne pripada." V območju visokih Andov, od koder so mumije odvzeli, je vsaj še 40 podobnih obrednih pokopališč, vendar zaradi "dobrih odnosov z indijanskim ljudstvom" z območja ne bodo odstranil nobene mumije, so dejali v muzeju.