Ne bo potreben asteroid, skrivnosten pojav iz globin vesolja ali nenadna katastrofa. Največja sprememba našega planeta se bo po znanstvenih napovedih odvijala počasi, njen končni rezultat pa bo Zemlja, na kateri človek ne bi mogel preživeti.
Zemlja danes ponuja skoraj popolno kombinacijo pogojev za življenje, toda takšno stanje ne bo trajalo večno. Raziskovalci se že dolgo ukvarjajo z vprašanjem, kako se bo naš planet spreminjal v daljni prihodnosti, ena od znanstvenih projekcij pa kaže na svet, ki bo nekoč povsem drugačen od današnjega. In glavni razlog bo objekt, brez katerega življenja na Zemlji sploh ne bi bilo – Sonce.
Raziskovalci japonske univerze Toho so preučevali dolgoročno prihodnost Zemljinega ozračja in pogojev za življenje. Scenarij ne temelji na nenadnem kozmičnem dogodku, temveč na naravnem staranju Sonca. Naša zvezda se namreč sčasoma spreminja. Njena svetilnost se bo v zelo dolgih časovnih obdobjih povečevala, z njo pa tudi količina energije, ki jo prejema Zemlja. Posledice bodo postopne, vendar bi lahko na koncu korenito spremenile razmere na našem planetu.
Ena ključnih sprememb naj bi se zgodila v ozračju. Z naraščanjem Sončevega sevanja bi se lahko močno zmanjšala količina ogljikovega dioksida, ki je na voljo rastlinam. Če bi koncentracija CO₂ padla dovolj nizko, številne rastline ne bi mogle več učinkovito opravljati fotosinteze. Začelo bi se postopno izginjanje vegetacije, s tem pa bi se sprožil domino učinek, ki bi posegel praktično v vse današnje ekosisteme.
Rastline namreč niso zgolj vir hrane. S fotosintezo sodelujejo pri vzdrževanju kisika v ozračju in predstavljajo temelj ogromnega dela prehranjevalnih verig. Njihovo množično izginjanje bi zato prizadelo rastlinojede živali, nato plenilce in nazadnje skoraj vse kompleksnejše oblike življenja. Hkrati bi začela strmo upadati količina kisika.
Znanstveni modeli kažejo, da bi Zemljino ozračje v daljni prihodnosti lahko doživelo obsežno deoksigenacijo. Ko bi se proces začel odvijati v polnem obsegu, bi se lahko koncentracija kisika v geološko zelo kratkem obdobju zmanjšala na manj kot odstotek današnje ravni. Za ljudi in veliko večino živali bi bile takšne razmere nezdružljive z življenjem.
Spremembe se ne bi ustavile pri ozračju. Zaradi vse močnejšega Sončevega sevanja bi se temperature dolgoročno zviševale, večje količine vode pa bi postopoma izhlapevale. Nekdaj z vodo bogat planet bi se tako začel spreminjati v vse bolj suho in negostoljubno okolje, njegova površina pa bi bila izpostavljena tudi intenzivnejšemu sevanju. Znanstvene projekcije kažejo, da bi lahko Zemlja pogoje, potrebne za kompleksno življenje, izgubila čez približno milijardo let.
Časovni okvir je tako velik, da dogajanje nima nobenega neposrednega pomena za današnje generacije in ga ne gre povezovati s sedanjimi podnebnimi spremembami, ki potekajo na povsem drugačnih časovnih skalah in zaradi drugih mehanizmov.
Raziskave dolgoročne prihodnosti našega planeta imajo kljub temu pomemben namen. Znanstvenikom pomagajo razumeti, koliko časa lahko planet sploh ohranja razmere, primerne za kompleksno življenje, takšno znanje pa je pomembno tudi pri iskanju potencialno naseljivih svetov zunaj našega Osončja.
