Zgodilo se bo 13. aprila 2029, ob tem pa je najbolj srhljiva misel, da prihaja naravnost proti Zemlji.
Aprila 2029 se bo na nebu zgodilo nekaj, česar človeštvo v zapisani zgodovini še ni imelo priložnosti opazovati tako od blizu. In čeprav astronomi mirijo, bo pogled proti nebu vse prej kot običajen. Asteroid Apofis je že ob odkritju leta 2004 povzročil precej razburjenja. Prvi izračuni njegove orbite namreč niso mogli izključiti možnosti, da bi v prihodnosti trčil v Zemljo. Danes je slika precej bolj pomirjujoča, toda 13. aprila 2029 nas kljub temu čaka astronomski dogodek, ki ga bodo podrobno spremljali znanstveniki po vsem svetu.
Takrat bo Apofis mimo Zemlje švignil na razdalji približno 32.000 kilometrov od njenega površja. Za primerjavo: Luna je od našega planeta v povprečju oddaljena približno 384.400 kilometrov. Asteroid bo torej Zemlji približno 12-krat bližje od Lune in bo prečkal območje, ki je celo bližje od orbit številnih geosinhronih satelitov, ki krožijo približno 36.000 kilometrov nad Zemljo.
Prav zaradi tako majhne razdalje bo prelet eden najbolj izjemnih dogodkov te vrste. Apofis bo ob ugodnih razmerah mogoče z nekaterih območij opazovati celo s prostim očesom, zaradi česar bo dogodek zanimiv ne le za profesionalne astronome, temveč tudi za širšo javnost.
Nekoč je obstajal strah pred trkom
Ko so Apofis odkrili leta 2004, so začetni izračuni pokazali možnost trka z Zemljo v letih 2029, 2036 ali 2068. Zaradi tega se je asteroid hitro znašel med najbolj razvpitimi vesoljskimi telesi v bližini našega planeta.
Toda astronomi so njegovo gibanje v naslednjih letih spremljali z optičnimi teleskopi in zemeljskimi radarji ter njegovo orbito določili bistveno natančneje. NASA danes poudarja, da je lahko napoved precej bolj samozavestna: Apofis Zemlje leta 2029 ne bo zadel, po sedanjih izračunih pa nevarnosti trka ni vsaj naslednjih 100 let.
Gre za pomembno razliko. Prelet bo izjemno bližnji, vendar po trenutnih izračunih varen. Znanstvenikov torej ne vznemirja neposredna grožnja katastrofe, temveč predvsem izjemno redka priložnost, da tako velik asteroid preučijo od blizu.
340-metrski ostanek iz začetkov Osončja
Apofis je nekakšen časovni kapsula iz zgodovine našega planetarnega sistema. Gre za ostanek materiala iz obdobja nastajanja Osončja, ki nikoli ni postal del planeta ali lune. Njegov povprečni premer znaša približno 340 metrov, njegova najdaljša os pa meri najmanj 450 metrov. Prav kombinacija njegove velikosti in bližine Zemlje bo leta 2029 ustvarila znanstveno priložnost, kakršne astronomi ne dobijo pogosto.
Prelet bi lahko razkril tudi, kako Zemljina gravitacija vpliva na asteroid, ki se ji približa na tako majhno razdaljo. Zato bodo dogodek spremljali številni observatoriji na Zemlji in v vesolju, da bi čim natančneje določili njegove fizikalne lastnosti.
NASA bo proti njemu poslala staro znanko
Agencija NASA se na srečanje z Apofisom pripravlja tudi z vesoljskim plovilom. Pri tem ne gre za povsem novo odpravo, temveč za nadaljevanje ene najuspešnejših asteroidnih misij zadnjih let. Sonda OSIRIS-REx je leta 2023 na Zemljo uspešno dostavila vzorec asteroida Bennu. Namesto da bi se njena zgodba s tem končala, ji je NASA določila novo tarčo. Misijo so preimenovali v OSIRIS-APEX oziroma OSIRIS-APophis EXplorer, sonda pa je že na poti proti Apofisu.
Z asteroidom se bo srečala po njegovem zgodovinskem preletu Zemlje leta 2029 in znanstvenikom omogočila še podrobnejši vpogled v njegovo sestavo in lastnosti. Pomembno vlogo bo imela tudi Mednarodna mreža za opozarjanje pred asteroidi (IAWN), katere dejavnosti koordinira NASA. Pred preletom in med njim bodo organizirane obsežne opazovalne kampanje z zemeljskimi teleskopi.
Spektakel, ne napoved katastrofe
Apofis je lep primer, kako dramatično se lahko z novimi meritvami spremeni ocena nevarnosti iz vesolja. Pred dobrima dvema desetletjema je obstajala resna negotovost glede njegove prihodnje poti, danes pa astronomi njegovo orbito poznajo dovolj dobro, da trk z Zemljo za prihodnjih sto let izključujejo. Toda 13. april 2029 bo kljub temu datum, ki ga imajo astronomi že dolgo označenega v koledarjih. Več sto metrov velik ostanek iz časov nastanka Osončja bo mimo našega planeta potoval bližje kot številni sateliti. In to res ni kar tako ...
