Na prvi pogled se zdi kot nenavadna šala, vendar je bilo zakopavanje spodnjega perila del resnega projekta, ki je razkril marsikaj o svetu, skritem pod našimi nogami.
Predstavljajte si, da soseda na vrtu opazite z lopato in novimi bombažnimi spodnjicami v rokah. Še bolj nenavadno bi bilo, če bi nato spodnjice položil v izkopano luknjo in jih zasul z zemljo. Prav to je pred petimi leti počelo na stotine ljudi po vsej Švici. Toda ni šlo za kakšno nenavadno modno muho ali spletni izziv, temveč za pravi znanstveni eksperiment.
Raziskovalci Univerze v Zürichu in švicarskega zveznega raziskovalnega centra Agroscope so leta 2021 začeli projekt Beweisstück Unterhose oziroma Proof by Underpants. Z njim so želeli na zelo preprost in vsem razumljiv način ugotoviti, kako živahno je življenje v švicarskih tleh. Pri projektu je sodelovalo približno 1000 prostovoljcev, ki so na okoli 1000 lokacijah po Švici zakopali več kot 2000 parov bombažnih spodnjic. Poleg njih so raziskovalci uporabili še približno 12.000 čajnih vrečk. Spodnjice so končale na vrtovih, travnikih, njivah in drugih zemljiščih.
Zakaj ravno spodnjice?
Razlog je pravzaprav precej logičen. Bombaž je večinoma sestavljen iz celuloze, ki jo lahko razgrajujejo mikroorganizmi v zemlji. Če je v prsti veliko aktivnih bakterij, gliv in drugih talnih organizmov ter so razmere zanje primerne, začne bombaž sčasoma razpadati. Zato so raziskovalci uporabili zelo preprosto načelo: bolj ko bodo spodnjice razpadle, intenzivnejša je biološka aktivnost v tleh. Po dveh mesecih so prostovoljci spodnjice izkopali, jih fotografirali in posušili ter skupaj z vzorci zemlje poslali raziskovalcem v analizo.
Razlike so bile zelo očitne. Nekatere spodnjice so bile po dveh mesecih še precej dobro ohranjene, druge pa so bile tako razgrajene, da je od bombažnega dela ostalo le malo. Raziskovalci so lahko tako primerjali stopnjo razgradnje z lastnostmi zemlje in načinom njene uporabe. Končni rezultati projekta so bili avgusta 2026 objavljeni v znanstveni reviji Plants, People, Planet. Pokazali so, da je eden najpomembnejših dejavnikov način rabe tal – torej ali gre za zasebni vrt, travnik, njivo ali denimo trato.
Najhitreje so spodnjice izginjale na zasebnih vrtovih
Posebej zanimivo je, kje je bombaž najhitreje razpadal. Največjo aktivnost talnih organizmov so raziskovalci ugotovili na zasebnih vrtovih. Tam je bilo praviloma veliko organske snovi, ki ustvarja ugodne razmere za deževnike, glive, bakterije in druge organizme. Najmanjšo aktivnost so zaznali na tratah, medtem ko so bile njive in travniki nekje vmes. Profesor agroekologije na Univerzi v Zürichu Marcel van der Heijden je ob objavi rezultatov poudaril, da raziskava kaže, kako močno lahko ravnanje z zemljo vpliva na življenje v njej in na njeno kakovost. "Zdrava, biološko aktivna tla so ključnega pomena za rodovitnost, kroženje hranil in številne druge ekosistemske storitve," je pojasnil.
Na prvi pogled bi lahko sklepali: čim manj spodnjic ostane, tem boljša je zemlja. Toda rezultati so pokazali, da stvar ni tako preprosta. Hitra razgradnja bombaža je bila pogosto povezana z dobro rodovitnostjo in veliko razpoložljivostjo hranil. Vendar je raziskovalec Agroscopea Franz Bender opozoril: "Največja razgradnja ni zaželena v vsakem ekosistemu." V bolj naravnih okoljih lahko namreč zelo velika količina hranil pomeni tudi porušeno naravno ravnovesje. Podobno lahko na vrtu izjemno intenzivna razgradnja opozarja, da zemljo morda preveč gnojimo. Na hitrost razgradnje vplivata tudi temperatura in vlažnost. Če je zemlja zelo suha ali hladna, bodo talni organizmi manj aktivni, ne glede na druge lastnosti tal.
Bi lahko podoben poskus naredili tudi na domačem vrtu?
Pravzaprav da. Če želite iz radovednosti preveriti biološko aktivnost zemlje na različnih delih vrta, lahko uporabite kos nebarvanega oziroma čim bolj naravnega bombažnega materiala in primerjate, koliko ga po določenem času ostane. Pomembno je, da na različnih mestih uporabite enak material, ga zakopljete na primerljivo globino in pustite v zemlji enako dolgo.
Takšen domači poskus seveda ni nadomestilo za laboratorijsko analizo zemlje. Ne bo vam povedal pH-vrednosti, količine posameznih hranil ali morebitne onesnaženosti. Lahko pa zelo nazorno pokaže, da tla niso zgolj mrtva snov, v katero sadimo rastline.
Kako lahko spodbudimo življenje v zemlji?
Raziskovalci med ukrepi, ki lahko koristijo talnim organizmom, omenjajo stalno pokritost tal, dodajanje komposta, raznovrsten kolobar ter omejevanje uporabe mineralnih gnojil in fitofarmacevtskih sredstev. Na domačem vrtu to pomeni, da zemlje ni treba ves čas pustiti gole. Pomagajo lahko zastirka iz primernega organskega materiala, kompost in raznolikost rastlin. Prav tako z gnojenjem ne velja pretiravati. Več hranil namreč ni vedno bolje, kar je pokazal tudi švicarski poskus.
Preberite še:
- Ste našli to žuželko pod opeko ali vlažnim predmetom? Čeprav ste zgroženi, je nikar ne ubijte
- Ste že slišali za nizkoogljični vrt in zakaj si želim, da bi vsak vrtičkar TAKO vrtnaril?
- Agencija NASA slavi osupljiv uspeh: življenje na Marsu po tem norem odkritju bolj verjetno, kot kadarkoli poprej
Od nenavadne ideje do enega največjih naborov podatkov o življenju v švicarskih tleh
Morda je najbolj zanimivo, kako je nekaj tako vsakdanjega, kot so bombažne spodnjice, znanstvenikom omogočilo vključiti ogromno ljudi. Brez približno 1000 prostovoljcev bi bilo zelo težko hkrati raziskati toliko različnih lokacij po vsej državi. Zbrani podatki predstavljajo enega najobsežnejših naborov podatkov o biološki aktivnosti tal v Švici.
Projekt je bil tudi pravi primer tako imenovane državljanske znanosti, pri kateri pri raziskovanju skupaj z znanstveniki sodelujejo običajni ljudje. Zanimivo je, da je bilo približno 240 sodelujočih državljanov navedenih tudi med soavtorji znanstvene objave. Raziskovalci zdaj predlagajo celo nekakšen »indeks spodnjic«, s katerim bi lahko ljudem na zelo preprost in razumljiv način prikazali dogajanje v zemlji. In čeprav se zakopavanje spodnjic na prvi pogled sliši precej zabavno, ima eksperiment resno sporočilo: pod našimi nogami je živ ekosistem, od katerega so odvisni rodovitnost zemlje, kroženje hranil, zadrževanje vode in nenazadnje tudi pridelava hrane. Včasih je za to, da ga opazimo, očitno dovolj že par bombažnih spodnjic.
Poglejte tudi: