Naraščajoči življenjski stroški, nizke pokojnine ... To zahteva prilagajanje, kar pa v poznih letih ni niti malo lahko. A številni se odločijo za ta usodni korak.
65-letna britanska upokojenka Deborah Herring se namerava preseliti v stanovanje v Londonu s štirimi spalnicami, kjer bo živela z ljudmi, katerih skupna starost je manjša od njene. Za tak način skupnega bivanja se je odločila že pred dvema letoma, ko se je, utrujena od samskega življenja v najetem domu blizu Banburyja, preselila v London in začela deliti stanovanje s parom v tridesetih, poroča The Guardian.
Po obdobju, v katerem se je počutila malce odveč, je zdaj naredila nov korak. Preselila se bo v stanovanjski blok v Bermondseyju na jugu Londona. Kuhinjo bo delila s tujci in skušala z njimi najti skupne točke. "Ne bom imela elegantnega vrta, pila koktajlov in pekla na žaru na svoji terasi. Pravzaprav me to ne moti. Imam pet otrok, tako da nimam težav z mladimi. Na to morate gledati kot na priložnost, da počnete nekaj novega in drugačnega, ne kot na življenjski poraz. Ker raje bi počela karkoli drugega, kot pa preostanek življenja preživela na podeželju, kjer vozi komaj en avtobus na uro," je dejala živahna upokojenka.
Širi se trend skupnega bivanja, a težave - ostajajo
Gre za trend skupnega bivanja, za kar se odločajo starejši oziroma upokojenci in kot poročajo, je v Veliki Britaniji čedalje pogostejši. V tej državi namreč primanjkuje najemniških stanovanj v večjih mestih, prebivalstvo pa se hitro stara. No, ta težava tudi v Sloveniji ni povsem neznana, kajne? Zato se lahko upravičeno vprašamo, kdaj bo trend "pljusknil" tudi k nam, kjer si čedalje manj ljudi lahko privošči svojo lastno nepremičnino.
Po raziskavi britanskega Ministrstva za stanovanjsko politiko (English Housing Survey) le 6 odstotkov gospodinjstev, v katerih je nosilec gospodinjstva starejši od 65 let, najema stanovanje ali hišo. Inštitut za pokojninsko politiko (PPI) napoveduje, da se bo ta delež do leta 2040 skoraj potrojil in dosegel 17 odstotkov. Spletna platforma SpareRoom beleži rast skupnega bivanja v starejših letih - pred desetimi leti je bilo samo 2,7 odstotka uporabnikov starejših od 55 let, medtem ko je ta delež leta 2024 dosegel kar 7,1 odstotka.
"Izzivi, s katerimi se soočajo mladi pri vstopu na nepremičninski trg, imajo izjemno dolgoročne posledice. Imamo celo generacijo ljudi, ki niso mogli dobiti socialnega stanovanja, niso imeli pravice do odkupa in so se nato soočili z rastjo cen. Na kratko, mnogi med nami se bomo morali sprijazniti z najemništvom tudi v poznejši starosti. Vprašanje pa je, koliko si jih bo to sploh lahko privoščilo," je dejala Anna Brain, analitičarka politik pri britanskem Inštitutu za pokojnine (PPI).
"Britanski pokojninski sistem temelji na predpostavki, da ljudje do upokojitve pridejo brez stanovanjskih stroškov. Obstaja velika skrb, da ljudje ne varčujejo dovolj," dodaja Brain. "Na splošno gospodinjstva, ki živijo v najemu po 40. letu, niso gospodinjstva z visokimi prihodki. Tako bo sposobnost plačevati najemnino danes in hkrati varčevati dovolj za najemnino v pokoju izjemno težka."
Iskanje ustreznega bivališča je oteženo
A kot zgovorno priča primer druge gospe, starejši pri iskanju ustreznega bivališča naletijo na težave. 63-letna Tamara Kocsubej preživi neobičajno veliko časa s preverjanjem svojega računa na SpareRoomu, da bi videla, ali je kdo odgovoril na njene prošnje za spodobno sobo v skupnem stanovanju. "Preverjam ga ves dan, vsak dan," pravi humanitarna delavka ukrajinskega rodu, ki je po selitvi iz Madžarske v Veliko Britanijo najemala stanovanja v Nottinghamu in Londonu.
Njen nedavni najem pri stanodajalcu, ki je živel v istem stanovanju, se je končal po nekaj manj kot mesecu dni, saj se je tam ves čas počutila nezaželeno. Zato je najela sobo v Airbnb stanovanju za tri osebe za približno 1.111 evrov na mesec. Pred tem je najemala sobo v hiši s šestimi spalnicami na severu Londona, kjer se je situacija poslabšala, ko so njeni sostanovalci v dvajsetih začeli komentirati njena leta. "Ob koncu vsakega dne se nisem želela vrniti domov," pravi. "Nikoli prej nisem živela z zaprtimi vrati. Zdaj jih imam ves čas zaprta."
Preberite še:
- Pretresljiva zgodba upokojenke, ki je ostala brez vsega: "Ne želim biti tukaj, počutim se brezupno"
- V Sloveniji več kot 40 odstotkov nepremičnin v lasti upokojencev, je rešitev rentni odkup?
- "Težko je v naši državi biti star!" ali zakaj v Sloveniji ne poskrbimo za starejše?
"Pravzaprav rada živim z nekom," pravi gospa in dodaja, da noče živeti sama. "A kamorkoli pogledam, so ljudje v dvajsetih." Mnogi med njimi, pravi, niti nočejo razmišljati o tem, da bi si dom delili s 63-letnico. "Želim nekje ostati. Želim biti del skupnosti. Zaradi tega se sprašujem, ali bi se morala vrniti na Madžarsko. A vse moje življenje je tukaj." Nazadnje, ko je preverila, je bila 146. na čakalni listi ene neprofitne organizacije za dostopno stanovanje. "Vsak dan preverjam in čakam. To je vse, kar lahko naredim," pravi.
V Veliki Britaniji so res nepripravljeni na starejše najemnike. Samo 12 odstotkov gospodinjstev, v katerih je nosilec starejši od 75 let, ima dostop brez stopnic, številnih obstoječih domov pa sploh ni mogoče prilagoditi. ali zaradi vodovodnih napeljav ali zaradi stopnišč, ki ne omogočajo vgradnje dvigala. Gre za izzive, ki jih bo v prihodnje očitno treba reševati bolj odločno - in to se ne dogaja samo v Veliki Britaniji, tudi druge države se soočajo s podobnimi težavami.
