Ma.Po. | 17. 2. 2024, 07:00

Slavna razstava, na kateri so v milijone vredno sliko zalučali juho, na ogled le uro stran od Ljubljane

Profimedia/fotomontaža

Gre za nepogrešljivo umetnino enega najbolj slavnih slikarjev vseh časov.

Po Rimu in Milanu se bodo mojstrovine Vincenta van Gogha iz muzeja Kröller-Müller v nizozemskem Otterlu že tretjič predstavile v Italiji. Tokrat bodo na ogled v muzeju Revoltella v bližnjem Trstu, in sicer od 22. februarja do 30. junija. Po napovedih organizatorjev (Arthemisia in mesto Trst) gre za nekakšno ponovitev rimske razstave, ki je zaznamovala vrnitev van Goghovih del v Italijo po nekajletni odsotnosti.

Na ogled bo več kot 50 van Goghovih del, obogatenih z obsežno izobraževalno opremo in videoposnetki.

Na ogled bo več kot 50 van Goghovih del, obogatenih z obsežno izobraževalno opremo in videoposnetki.

Profimedia

Prvo postavitev van Goghove rimske razstave — ta je obsegala okoli 50 slikarjevih platen in risb — si je ogledalo skoraj 600.000 ljudi. V primerjavi z razstavo v Rimu bo imela tržaška razstava še eno posebnost, dodana bosta namreč portreta  gospoda in gospe Ginoux, lastnikov kavarne v Arlesu, v katero je zahajal van Gogh.

Portret Josepha Michela Ginouxa.

Portret Josepha Michela Ginouxa.

Profimedia

Prvi portret je nastal leta 1888, drugi pa leta 1890, zakonca, ki sta bila tudi umetnikova prijatelja, bosta v Revoltelli postavljena drug ob drugem. Tako kot v Rimu kuratorki tudi v Trstu ostajata Maria Teresa Benedetti in Francesca Villanti.

museorevoltella.it

Razen ob torkih bo razstava na ogled vsak dan, od 9. do 19. ure, vstopnina zanjo pa je 17,50 evra (brezplačno za otroke do starosti 6 let).

Vincent van Gogh (1853-1890) je imel težko življenje, tega je preživel na robu norosti, nemiren in tavajoč, vse do tragičnega konca, ki je privedel do njegovega samomora pri komaj 37 letih. Tako kot mnogi veliki umetniki tudi njegovo delo v času njegovega življenja ni bilo razumljeno. A danes je najbolj znan umetnik na svetu in ikona v umetnostni zgodovini, ki ga obožuje širša javnost.

Sejalec, Vincent van Gogh (1888).

Sejalec, Vincent van Gogh (1888).

Profimedia



V medijih je rimska razstava pristala tudi zaradi incidenta, potem ko so si podnebne aktivistke za tarčo izbrale van Goghovega Sejalca in nanj zalučale juho. Na srečo je Sejalec ostal nepoškodovan, nekaj manjše škode je utrpel le okvir slike. 

Novo na Metroplay: Ko se govori o hierarhiji, je že prepozno | Bine Volčič in Žiga Faganel