Astronavt, ki je z Mednarodne vesoljske postaje večkrat opazoval planet Zemljo, trdi, da človeštvo živi v laži.
Ameriški astronavt je doživel nekaj, kar mu je spremenilo življenje, potem ko je na Mednarodni vesoljski postaji (ISS) preživel 178 dni. Ron Garan, ki je v vesolje poletel 4. aprila 2011 in se vrnil 16. septembra istega leta, je povedal, da je po tem, ko je na Zemljo pogledal več tisočkrat, spoznal, da človeštvo živi v laži. Dejal je, da ga je med gledanjem skozi okno postaje presenetilo, kako drugačen je svet iz orbite. Iz vesolja so krhki sistemi, ki ohranjajo življenje – atmosfera, oceani in ekosistemi – jasno vidni, vendar se človeška družba do njih obnaša, kot da obstajajo zgolj zato, da služijo globalnemu gospodarstvu.
"Nisem videl gospodarstva. Toda ker naši sistemi, ki jih je ustvaril človek, vse – vključno s sistemi, ki omogočajo življenje na našem planetu – obravnavajo kot hčerinsko podjetje v popolni lasti globalnega gospodarstva, je iz vesoljske perspektive očitno, da živimo v laži," je povedal za portal Big Think, na katerem je tudi na voljo posnetek z njegovimi izjavami.
Pojasnil je, da mu je ta pogled pomagal razumeti, da so številni sistemi, na katere se zanašamo, zgrajeni na napačni ideji: da so naravni viri Zemlje le stranski dodatek gospodarski rasti. S tega vidika je, pravi, jasno, da je način, kako človeštvo razporeja svoje prioritete, v temelju napačen. "Preiti moramo z razmišljanja v zaporedju gospodarstvo - družba - planet na zaporedje planet -družba - gospodarstvo. Šele takrat bomo lahko nadaljevali naš evolucijski proces," je pojasnil Garan.
Učinek pregleda
Astronavti ta premik v razmišljanju imenujejo učinek pregleda (Overview Effect), izraz, ki ga je leta 1987 prvi uporabil vesoljski filozof Frank White. Opisuje globoko spremembo zavesti, ki jo mnogi astronavti doživijo, ko Zemljo opazujejo iz vesolja. Pogosto poročajo o močnem občutku osuplosti, globljem spoštovanju lepote in krhkosti planeta ter o močnem občutku povezanosti s človeštvom in Zemljo kot celoto. Za Garana to ni bila le abstraktna ideja, temveč trajna sprememba perspektive. Čeprav je te izjave podal že leta 2022, se je njegov intervju nedavno znova pojavil na družbenih omrežjih, kjer so bili uporabniki nad njegovimi besedami navdušeni.
V intervjuju je Garan pojasnil, da je učinek pregleda trenutek spoznanja kot prižgana žarnica, ki razkrije medsebojno povezanost človeštva, medtem ko orbitalna perspektiva predstavlja to, kar ljudje s tem spoznanjem naredijo. "Orbitalna perspektiva je poziv k dejanjem. To je občutek krivice, ki ga doživimo, ko opazimo ostro nasprotje med nepopisno lepoto našega planeta in žalostno realnostjo življenja na njem za velik del njegovih prebivalcev."
Tehnika dolly zoom
Astronavt je poudaril, da razumevanje tega koncepta ne zahteva potovanja v vesolje. Ljudje lahko razvijejo orbitalno perspektivo tudi, ne da bi zapustili Zemljo. Eden od načinov razmišljanja je filmska tehnika dolly zoom, pri kateri se spreminja goriščna razdalja, medtem ko se kamera premika, kar je uporabil kot metaforo za razmišljanje o problemih tako s širše kot s podrobne perspektive.
Preberite še:
- Osupljivi posnetki, ki vas bodo navdušili: naš planet lahko kadarkoli v živo spremljate iz vesolja (VIDEO)
- »Če imaš jahto kot Abramovič, je preživetje milijarda na dan. Ali jo potrebuje? Ne potrebuje je.«
"To je tehnika, pri kateri se kamera pomika nazaj z enako hitrostjo, kot objektiv približuje sliko. Uporabljena je bila v filmih Žrelo, Vertigo in številnih drugih," je pojasnil Garan. Po njegovem mnenju lahko isti princip uporabimo tudi pri izzivih, s katerimi se soočamo.
Človečnost na prvem mestu
Poudaril je tudi, da širša perspektiva nikoli ne sme iti na škodo posameznika. Ljudje po njegovem mnenju nikoli ne bi smeli biti skrčeni na statistiko, volilno telo ali skupine potrošnikov, temveč prepoznani kot vredni člani družbe. Garan je dodal, da takšen pristop vključuje tudi razmišljanje na dolgi rok, skozi generacije, hkrati pa se je treba ukvarjati tudi z aktualnimi izzivi.
Hkrati pa kljub izzivom ostaja optimist. Verjame, da se zavedanje o medsebojni povezanosti širi po planetu in da bo, ko bo doseglo kritično točko, pomagalo človeštvu rešiti številne globalne probleme ter navdihnilo ljudi za delo v smeri boljše prihodnosti.
