Zakaj je srce simbol za ljubezen?

Srce v zahodnih kulturah pogosto označuje ljubezen in čustva. Z leti se je srce iz živčnega središča telesa spremenilo tudi v simbolično domovanje duše. (Ljubezenska) čustva pa se dejansko uravnavajo v možganih, ne v srcu. Natančneje, v delu možganov, imenovanem amigdala. Zakaj torej povezujemo čustva s srcem? Nihče ne ve, od kod zares prihaja simbol srca, vendar za to obstaja kar nekaj teorij.

Ljubezenski napoj Rimljanov

Oblika srca naj bi izvirala iz zdaj izumrle rastline, imenovane silphium, ki je veljala za ključno sestavino ljubezenskega napoja v času Rimljanov. Druga teorija pravi, da je sveti Valentin uporabil tovrstni simbol pri dogovarjanju skrivnih porok. Nekateri verjamejo, da simbol izhaja iz oblike bršljanovih listov, ki so povezani z zvestobo, drugi pa trdijo, da je bil oblikovan po prsih, zadnjici ali drugih delih človeške anatomije. 

Mnogi strokovnjaki menijo, da srce z ljubeznijo povezujemo zato, ker nam srce bije močneje, ko razmišljamo o ljubljeni osebi. Ljubezen tako res občutimo v prsni votlini. 

Velik pomen srca

Starogrški in rimski filozofi so menili, da je srce izjemnega pomena. Aristotel je trdil, da je srce vir življenja in središče živčnega sistema. Stari Egipčani so srcu pripisovali naloge, ki jih v resnici opravljajo možgani. Imeli so ga za sedež razuma in volje. "Srce je izvor vsega znanja," je pisalo v njihovih starodavnih besedilih. V Bibliji je bilo srce sopomenka za človekovo resnično sebstvo, v islamu pa za telesno središče človekove duhovnosti. 

Na zahodu se je srce kot izrazit simbol ljubezni začel pojavljati približno od poznega srednjega veka, posebno v ljubezenskih pesmih. Vse do štirinajstega stoletja je bilo srce običajno prikazano obrnjeno na glavo. To se je spremenilo v petnajstem stoletju, ko je simbol srca postal podoben temu, kar uporabljamo danes.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord