Presenetljivo znanstveno dognanje: ljudje, ki se ne zavedajo, da ne vedo vsega, lahko ogrozijo javno politiko in zdravje

Vem, da nič ne vem, je izrek, ki ga pripisujejo že antičnemu filozofu Sokratu. Gotovo poznate koga z visoko izobrazbo in impresivnimi dosežki, ki kljub temu ves čas dvomi o svojem znanju, stremi k temu, da bi se naučil še več in se nenehno izobražuje. Po drugi strani pa tudi koga, ki nikoli ni bil poseben zgled inteligence, znanja in vedoželjnosti, a daje z objavami na družbenih omrežjih vtis, da je strokovnjak za vsa področja, tudi znanost. Zakaj je to tako?

Odgovor boste morda našli v novi veliki empirični raziskavi, ki je bila nedavno objavljena v Nature Human Behavior in nosi naslov "Srednja raven naravoslovnega znanja je povezana s pretirano samozavestjo in negativnim odnosom do znanosti." V njej so med drugim preučili štiri velike raziskave, ki v Evropi in ZDA pokrijejo tri desetletja, in ugotovili, da imajo skupine ljudi s srednjim nivojem znanja, hkrati pa visoko samozavestjo o svojem znanju do znanosti in znanstvenih dognanj najmanj pozitiven odnos. 

Kot je na svojem Facebook profilu opozoril tudi znanstvenik dr. Sašo Dolenc, urednik spletnega časopisa za popularizacijo znanosti Kvarkadabra, je študija med drugim potrdila, da prepričanje o lastnem znanju narašča bistveno hitreje kot dejansko znanje.

"Delno znanje" je torej lahko zelo nevarno, saj pri nekaterih vzbudi lažno samozavest. Najbolj so na anketna vprašanja v študiji namreč napačno odgovarjali tisti, ki nekaj dejansko vedo, hkrati pa se ne zavedajo dovolj, da marsičesa tudi ne vedo. Ravno ta prekomerna samozavest lahko postane težava v odnosu do znanosti, ko ljudje, ki se ne zavedajo lastne nevednosti, širijo zmotne trditve in tako ogrožajo javno politiko in zdravje.

Kaj je znanstvena pismenost?

"Študija je potrdila, da cilj širjenja znanstvene pismenosti, razgledanosti oziroma informiranosti ne sme biti ustvarjanje vtisa, da so posamezniki, ki nimajo za sabo dolgoletnega študija nekega strokovnega področja, zmožni vsebinsko vrednotiti strokovne vsebine. Hvalevreden družbeni cilj povečevanja znanstvene pismenosti ne sme in ne more biti usmerjen v razvijanje "samostojnega kritičnega mišljenja", če to pomeni, da naj bi posameznik sam znal vrednoti znanje oziroma znanstvene raziskave," je ob rezultatih raziskave še zapisal Dolenc.

Dejanska znanstvena pismenost po njegovih besedah nasprotno nastopi takrat, ko ima posameznik dovolj znanja, da zna poiskati ustrezna mnenja strokovnjakov, ki podrobno poznajo vse raziskave in zgodovino razvoja nekega področja znanosti, hkrati pa nimajo posebnih skritih agend, ki bi vplivala na njihova stališča.

Znanstveno smo torej pismeni, ko znamo ustrezno presoditi, komu naj prisluhnemo oziroma zaupamo, ko se soočimo z neko strokovno dilemo, je še poudaril.

Novo na Metroplay: Aljoša Bagola in Matej Šarc│1, 2, 3 ... bis! Podkast Slovenske filharmonije