N.Z. | 8. 11. 2020, 09:00

Russel Targ: "Ljudje se nedvomno lahko naučijo uporabljati intuitivno zavedanje onkraj prostora in časa!"

profimedia

»Prepričan sem, da nismo ne ’jaz’ in ne ’ne-jaz’, temveč smo zavest, ki biva v telesu.«

Kot znanstveniku, ki je na Raziskovalnem institutu univerze Stanford izvajal raziskave, mu v nadčutne sposobnosti ljudi ni bilo potrebno verjeti, tako kot mu kot fiziku ni potrebno verjeti v obstoj laserjev, s katerimi je prav tako veliko delal. Od leta 1972, ko je SRI pričel z raziskovanjem jasnovidnih sposobnosti in je do danes za njim več desetletij raziskav kontrolirane jasnovidnosti ljudi, pa v nadčutne sposobnosti danes verjame tako zelo, kot je od nekdaj verjel v obstoj laserjev.

Svoja spoznanja je Russell Targ zapisal v serijo knjig, njegova šesta zapored pa nosi naslov Brezmejni um.

Slutimo, a ne upamo priznati

»Seveda nihče od nas ne želi biti videti lahkoveren, neumen ali nor. Velikokrat bi se raje motili s podporo skupine, kot pa da bi sami imeli prav. Znanstvena mnenja, ki so v nasprotju z ustaljeno paradigmo, človeka postavljajo v podoben položaj, v kakršnem sta bila dandanes spoštovana moža, kot sta Giordano Bruno in Galilej, ki sta v svojem času trpela zaradi pravilnih, toda nepriljubljenih mnenj o gibanju Zemlje. Voltair je o takšnih tveganjih zapisal naslednje: ’Nevarno je imeti prav, ko oblast nima.’«

To je tudi razlog, zakaj jih mnogo med nami ne želi priznati, da verjame v obstoj jasnovidnih sposobnosti ali pa so prebliske takšnih izkušenj že imeli sami.

Gallupova anketa leta 2001 je to že potrdila.

Več kot polovica prebivalcev Združenih držav Amerike je anketarjem zaupalo, da so imeli jasnovidne izkušnje. Med anketiranimi je to potrdilo kar dve tretjini visokošolsko izobraženih in univerzitetnih profesorjev.

»Tovrstne izkušnje so v tej družbi močno potlačene. Mainstream znanstveniki običajno zatrjujejo, da so nekredibilne, in večina institucionalnih religij jih označuje kot slabe oziroma celo zle.«

Po drugi strani pa nas filozofi že stoletja pozivajo k raziskovanju, kdo v resnici smo in kakšne sposobnosti premoremo.

»V 16. in 17. stoletju so bili Kopernik, Bruno in Galilej preganjani zaradi svojih trditev na podlagi številnih dokazov, da v resnici nismo posebna bitja v središču vesolja, kot so nas vse učili, da smo. Namesto tega smo bili (in smo) prebivalci ne enem od velikih kamnov na stotine milijonov kilometrov oddaljeni od Sonca, na robu galaksije,« uvodoma piše Targ in dodaja: »Še en udarec našemu ponosu je v 19. stoletju zadal Charles Darwin, ko je dokazal, da smo hkrati v bližnjem sorodu z opicami in šimpanzi.«

Podoben udarec našemu egu je nato v 19. stoletju zadal še Sigmund Freud, ko je pokazal, da večino tistega, kar verjamemo in doživljamo, usmerja naša podzavest, ki se je v resnici niti ne zavedamo.

Izkušnje jasnovidnih sposobnosti še globlje razkrajajo meje našega jaza.

Ali kot piše Targ: »Moderna fizika kaže na to, da je naša zavest globoko povezana z zavestjo drugih, kar je Nobelov nagrajenec in fizik Erwin Schrodinger opisal z naslednjimi besedami: ’zavest je ednina, katere množina je neznana. Obstaja le ena stvar. Kar se zdi kot množina, je le niz različnih vidikov ene stvari, nastanejo zaradi zmote, indijske maye, podobno kot v galeriji z ogledali.’«

Medtem nas lekcije o tem, da je ločenost iluzija, mistiki učijo že vsaj 2500 let.

»Pogled na skupnost duha verjetno izhaja iz mistike vseh svetih tradicij, katerih meditacije so prinesle vseobsegajoč občutek enosti, povezave uma z umom. Spoznanja so lahko minljiva ali stalna, spontana ali pa posledica religijskih praks, a so v človeških življenjih stalnica.«

Stoletja po Giordanu Brunu isto

Russel Targ je nekoč svetovno znani antropologinji Margaret Mead potarnal nad dejstvom, da znanstvena skupnost ne sprejema nadčutnih zaznav navkljub dokazom o njih obstoju. Ostro ga je zavrnila, da se ne bi smel pritoževati, ’saj je v navsezadnje 16. stoletju med inkvizicijo tudi Giordano Bruno zgorel na grmadi zaradi idej, ki se ne razlikujejo veliko’ od tistih, ki jih je podal sam: »Bruno je verjel v enost vseh stvari, odločno nasprotoval aristotelskemu dualizmu ločenosti telesa in duha ter nas opozarjal na združitev z ’Neskončnim’ v neskončnem vesolju.«

Brunu so se do danes pridružili mnogi, ki jih je v povezanost z vsem, kar je, prepričala osebna izkušnja. Med njimi je tudi Russell Targ, znanstvenik, ki ima za obstoj jasnovidni sposobnosti ne le nebroj dokazov, temveč tudi osebnih izkušenj in pričevanj.

  • Spodaj lahko prisluhnete njegovemu TEDtalk-u iz leta 2013, ki so ga po dogodku označili za 'psevdoznanost' in ga umaknili z vseh platform. Nekaj let kasneje so 'prepovedano' predavanje poobjavili Targovi somišljeniki.

»Dolgo sem sedel v zatemnjeni sobi za intervjuje s stotinami jasnovidcev, ki so mi pripovedovali o mentalnih slikah. Dejstvo je, da se ljudje lahko med seboj povežejo prek uma. Lahko tudi razširijo svoje zavedanje in opišejo ter doživljajo, kar se dogaja na oddaljenih krajih, kar potrjujejo pridobljeni podatki z vsega sveta, zbrani v zadnjih petdesetih letih,« suvereno pojasnjuje Targ potem, ko je z dr. Halom Puthoffom desetletja raziskoval prav to področju pod okriljem stanfordskega raziskovalnega inštituta, v njegovi knjigi zato kar mrgoli zanimivih anekdotnih dokazov.

Naj na tem mestu izpostavimo le enega …

»Od začetka leta 1973 sva delala tudi s Patom Priceom, upokojenim policijskim komisarjem iz Burbanka v Kaliforniji. Pat je poklical Hala in ga vprašal ali bi ga zanimalo delo z njim. Rekel je, da vse življenje izkorišča svoje jasnovidne sposobnosti, zlasti kot policist, za lov na zločince. Seveda sva njegovo ponudbo sprejela. Do leta 1979, ko sva spoznala Joeja McMoneagleja, je bil Pat najboljši jasnovidec, ki sva jih kdaj srečala – in edini, ki je na daljavo znal prebrati natisnjene besede. Pat je bil veseljak mirnega značaja. Mlada administratorka, ki je na pisalnem stroju beležila Patove opise oddaljenih krajev, ga je nekoč vprašal, ali jih lahko jasnovidno sledi na stranišče. Odvrnil ji je: ’Če se z umom lahko osredotočim na katerikoli kraj na planetu, le zakaj bi ti sledil na stranišče?’ Takšen je bil Pat!«

Več o tem, kako je mogoče uporabiti procese, ko se enkrat naučimo tehnik telepercepcije, pa tudi o prekognitivnih sanjah, slutnjah, verjetnih prihodnosti, brezčasni naravi našega resničnega bistva, sposobnosti jasnovidne medicinske diagnostike, mentalnem vplivi na daljavo in številnih drugih fenomenih, ki jim postanemo osebna priča, ko se naš um odpre zares brezmejnim sposobnostim, si lahko preberete v knjigi Brezmejni um, ki je v prevodu izšla pri založbi Cangura.

V branje in ravnanje
  • »Glede na to, da je naše bistvo kvantni hologram je naš um morda vsedimenzionalen.« - Jean Houston

Avtor v knjigi Brezmejni um ponuja več tehnik in vaj za izključitev hrupa iz okolja, s katerim se vsak dan srečujemo zaradi modernega življenjskega sloga, in se učimo zaznavati na daljavo. Telepercepcija  prinaša pot do samoizpraševanja in samouresničenja ter šiti naše omejeno zavedanje zavesti, ki je skupna vsem ljudem.

RUSSELL TARG, ki se je rodil 11. aprila 1934, je ameriški fizik, parapsiholog in pisatelj, ki je najbolj zaslovel s svojim raziskovanjem kontrolirane jasnovidnosti oziroma telepercepcije (ang. remote viewing). Targ je najprej zaslovel s pionirskim raziskovanjem laserjev in njihove uporabe. Leta 1972 se je pridružil Raziskovalnemu inštitutu Univerze Stanford, kjer sta se s Haroldom Puthoffom domislila izraza kontrolirana jasnovidnost, ki označuje iskanje vtisov o oddaljenem oziroma za nas nevidnem cilju s parapsihološkimi sredstvi.

Cangura

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol