Ksenija Kos: "Prej psihično odporni in uspešni dijaki zdaj prihajajo v stik z depresijo in anksioznostjo!"

Medtem ko zaznava precejšnje poslabšanje psihičnega zdravja v obči in zaradi prezasedenosti dnevno zavrača nove kliente, Ksenija Kos največji naval opaža prav s strani staršev, ki ne zmorejo pomagati svojim otrokom in mladostnikom:

"Zaznavam depresivno in anksiozno simptomatiko, ki se kaže v različnih oblikah – od zavračanja šole, odvisnostih od računalnika, anoreksije, samopoškodovalnih vedenj in samomorilnosti do eksplozivnih agresivnih izpadov otrok in mladostnikov.

Šolanje na daljavo je prekinilo zadovoljevanje osnovnih relacijskih potreb. Dr. Daniel Siegel govori, da je določen del možganov dobesedno zamrznil v času karantene. Ne zavedamo se, kako običajni stiki in rituali omogočajo normalen razvoj možganov. Dolgotrajno onemogočanje druženja ljudi vpliva na naše možgane, žal. Lahko najdete strokovnjake, ki bodo zagovarjali močno rezilientnost oz. psihološko odpornost otrok in mladostnikov, a gre razmisliti, koliko časa se lahko krepka razvijajoča se osebnost otroka in mladostnika napaja iz energetske zaloge rezilience. V svoji ordinaciji sprejemam mladostnike, ki so bili dobro motivirani, psihično odporni in uspešni dijaki, a zdaj prihajajo v stik s težko simptomatiko depresije in anksioznosti. Tisti, ki so imeli že pred karanteno šibkejšo rezilienco, pa so potrebovali hospitalizacijo.

Da je del naših možganov v karanteni prenehal funkcionirati, vam pove dejstvo, da smo vsi upali, kako bo bolje, ko se bodo učenci in dijaki vrnili v šole. Kar zdaj opažamo, je, da bi se kar visok odstotek vrnil nazaj v svoje sobe za računalnik, ker jim to bolj ustreza. Zakaj? Socialni del možganov ni deloval dolgo časa, zato je biti, delati in vzpostavljati odnose v skupini postala zelo težka naloga. Ponovno pridobivanje kondicije za samo učenje in nato še za učenje v skupini bo še dolga pot. Ne verjamem, da bodo zadostovali samo klasični pristopi izpostavljanja. V šole bo treba uvesti premišljene organizacijske in vsebinske spremembe."

Več o tem, kaj vse je karantena razkrila o stanju posameznikov in družbe v celoti, pa tudi o tem, da je psihološka rana v resnici normalen odziv na nenormalno situacijo (kar je v tem primeru bila tudi epidemija) in da je šele okrevanje tisto, ki pokaže, kakšno psihološko odpornost ima razvito posameznik, si lahko preberete v prispevku "Določen del možganov je dobesedno zamrznil v času karantene."

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord