Obvladovanje tesnobe (za otroke): kako prenehaš skrbeti in postaneš srečen!

Ne skrbi, bodi srečen je praktičen vodnik za obvladovanje tesnobe pri otrocih, še kako pa preprostimi vajami (s pošastkom Fizom), spodbudnimi besedami in modrimi premisleki pomaga tudi skrbnikom, da taiste občutke prepoznajo (in nato razvozlajo) še pri sebi.

Tesnoba namreč nikakor ni lastna zgolj otrokom v določeni starosti (vodnik je zato zgolj v grobem prilagojen otrokom, starimi od sedem do enajst let), temveč je praktično univerzalna in obče človeška izkušnja. Še več. Tesnoba je pravzaprav evolucijski pojav, ki izvira iz časov začetka človeštva, ko ’je za jamskega človeka pazljivo oprezanje za potencialnimi nevarnostmi pogosto pomenilo razliko med preživetjem in tem, da ga požre sabljezobi tiger’.

»Tudi sodobnemu človeku lahko tesnoba še vedno pomaga., da sprejema razumnejše odločitev in se izogiba nevarnim situacijam. Čeprav so občasni tesnobni občutki normalni, pa težava nastane, če nam tesnoba začne preprečevati, da bi normalno živeli.«

In kako vemo, da vašega otroka tesnobnost že bremeni, če pa imamo vsi polno glavo skrbi, takšnih majhnih, a tudi velikih?

»Mnogi otroci, stari od sedem do enajst let, imajo občutek, da jih pesti veliko skrbi. Šolski testi, težave s prijatelji, telesne spremembe, večje zanimanje za svojo fizično privlačnost in privlačnost drugih – vse to so nove in včasih zastrašujoče izkušnje. Otroci v tem obdobju navadno začnejo uporabljati družbena omrežja in spremljati novice, zabavne medije ter dogajanje po svetu. Nič čudnega ni, da je to zanje lahko tesnobno obdobje.«

A medtem ko so nekatera tovrstna tesnobna stanja (npr. ločitvena tesnoba v določeni starosti) povsem normalna in kot prehodne faze tudi pričakovana, pa gre na (resnejše stanje) tesnobnosti pomisliti, če jo otrok kaže večino časa ali pa v točno določenih okoliščinah.

Ali povedano drugače:

• Nerad poskuša nove stvari.
• Zdi se, da se ni zmožen spopadati z vsakdanjimi izzivi.
• Težko se zbere.
• Slabo spi ali ne je ustrezno.
• Pogosto ima jezne izbruhe.
• Ima vsiljive, neželene misli, ki jih ne more pregnati.
• Pretirano ga skrbi, da se bo zgodilo kaj slabega.
• Izogiba se vsakdanjim dejavnostim (npr. odhodu v šolo, druženju s prijatelji ali obiskovanju javnih krajev).
• Ves čas išče tolažbo.

Če torej opazite katero od naštetih vedenj, bodite pozorni in se vprašajte: kje je bil otrok, kaj se je zgodilo pred tem in kaj po tem. Tako boste morda lahko ugotovili, ali tesnoba izvira iz čisto konkretne situacije.

Čeprav se je otrok včasih težko pogovarjati o svoji tesnobi, pa se prav v pogovoru o tem skriva rešitev (in zanjo nikoli ni prepozno).

»Pomembno je, da se z otrokom pogovarjate in potencialne situacije raziskujete mirno, tako da odkrijete bistvo njihovih skrbi. Osredotočajte se na rešitve in realne izide namesto na vse, kar bi lahko šlo narobe. Ponudite mu svojo podporo in mu dajte vedeti, da ga boste jemali resno in mu pomagali rešiti težavo. Nujno je, da se otroci naučijo, kako učinkovito obvladati negativne misli in občutke, tako da bodo postali samostojni, samozavestni mladi ljudje.«

Da bi proces opolnomočenja lažje stekel, pa so tu odlične vaje iz knjige Ne skrbi, bodi stresen. Te so prilagojene otroški stopnji razumevanja, a bodo mimogrede nagovorile tudi tesnobnega notranjega otroka v odraslem, ki bo otroka skozi vaje spremljal. Ker je cilj knjige pomagati tako staršem in skrbnikom kot otrokom, je nje učinek zares mnogoteren.

V dokaz, da to še kako resno mislimo, navajamo nekaj zanimivejših razmislekov iz knjige, ki bodo dali misliti tudi vam, ki ste že odrasli:

Misli niso dejstva

Misliš lahko, da je nebo zeleno, da so banane vijolične ali da je pod tvojo posteljo pošast, če pa pogledaš okoli sebe, odkriješ, da te misli niso dejstva. Misliš lahko, da ti bo šlo slabo na matematičnem testu ali da boš na športnem dnevu na cilj pritekel zadnji, toda samo zato, ker tako misliš, še ni rečeno, da se bo to tudi zgodilo.

Skrbi zaradi videza

Porabljanje ur za popoln videz je zapravljanje časa. Obstaja na milijone bolj zanimiviih stvari, ki jih lahko počneš in o katerih lahko razmišljaš. Na svetu nisi zato, da te gledajo drugi ljudje! Že zdaj si edinstven in najboljši, kar si lahko.

Imej rad svoje telo

Tvoje telo je izjemno. Si vedel, da ima vsak človek ne samo edinstven prstni odtis, ampak tudi edinstven odtis jezika? Veliko ljudi je glede svojega telesa sramežljivih. Zapomni si, da ni nikomur razen tebi dovoljeno, da se tvojega telesa dotika brez tvojega dovoljenja.

Zaslužiš si dobre prijatelje

Pomemben si in si zaslužiš, da te drugi spoštujejo.

Če pa nekdo počne nekaj, zaradi česar si nesrečen ali tesnoben, vedi, da nisi edini, ki se včasih tako počuti. Zapomni si, da ne moreš brati misli drugih ljudi. Vsaka oseba, ki jo srečaš, ima svoje skrbi in svoje najljubše stvari. Kako se počutijo drugi, ne moreš vedeti samo na podlagi tega, kakšni so na pogled.

Tudi ko se počutiš osamljen in sam s svojimi skrbmi, nisi. Vedno so okrog tebe ljudje, ki ti lahko pomagajo.

»Vsak dan me skrbi, ali bo med šolskim kosilom kdo sedel z menoj. Včasih sem takoj, ko sem zjutraj prišla v šolo, prijateljico prosila, naj sedi zraven mene. Nekega dne pa sem jo pozabila vprašati in sem morala sedeti s punco, ki je nisem poznala. Začeli sva se pogovarjati in zdaj je moja prijateljica – moja skrb se je uresničila, vendar je bilo vse v redu.« - Mojca, 8 let

Priporočilo za več branja

Avtorica knjige Ne skrbi, bodi srečen je POPPY O'NEILL in je tudi sicer priznana avtorica knjig o duševnem zdravju za otroke in odrasle. Njena zbirka otroških knjig o duševnem zdravju je ena najbolje prodajanih na Amazonu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord