Po podatkih raziskav so prekinili vzorec človeškega razvoja, ki je vsaj zadnjih 200 let kazal, da vsaka nova generacija dosega boljše rezultate kot prejšnja.
Navadno pričakujemo, da bodo otroci po pameti presegli svoje starše, mladi pa svoje mentorje. To pomeni, da bi morala biti vsaka nova generacija inteligenčno bolj sposobna kot tista pred njo. A vse kaže, da se je trend zdaj ustavil. Generacija Z naj bi bila namreč prva generacija v sodobni zgodovini, pri kateri so raziskovalci zaznali padec inteligenčnih sposobnosti v primerjavi s prejšnjo generacijo.
Po podatkih, na katere se sklicujejo tuji mediji, so pripadniki generacije Z v povprečju dosegli nižje rezultate na testih kognitivnih sposobnosti kot milenijci, kar pomeni prvi zabeleženi medgeneracijski upad inteligenčnega kvocienta (IQ).
Nevroznanstvenik dr. Jared Cooney Horvath, nekdanji učitelj in raziskovalec delovanja možganov, meni, da je eden ključnih razlogov za ta trend vse večja odvisnost od digitalnih učnih orodij, kratkih videov in povzetkov besedil, piše Unilad. Po njegovih besedah takšen način učenja ni skladen z načinom, kako človeški možgani učinkovito obdelujejo kompleksne informacije.
Nižji splošni IQ
Raziskave naj bi pokazale, da ima generacija Z v primerjavi z milenijci slabše razvito pozornost, spomin, bralne in matematične spretnosti, sposobnosti reševanja problemov ter nižji splošni IQ.
Po podatkih Horvatha se je ta trend začel kazati okoli leta 2010, torej v obdobju hitrega razmaha pametnih telefonov, tablic in t. i. izobraževalnih tehnologij. Te naj bi po njegovem mnenju spremenile način učenja, a ne nujno na bolje.
Morda vas zanima tudi:
- Generacija Z in milenijci spreminjajo delovna mesta
- So generacija Z in milenijci trn v peti delodajalcev? "Če jim vzdušje ni všeč, dajo odpoved, ves čas pa bi delali od doma"
Horvath opozarja, da človeški možgani niso prilagojeni učenju prek kratkih video posnetkov ali površnih povzetkov. Razumevanje kompleksnih idej zahteva poglobljeno branje daljših besedil in dolgotrajno kognitivno osredotočenost.
Današnja mladina pa po njegovih besedah vse pogosteje posega po hitrih odgovorih, ki jih ponujajo umetna inteligenca, družbena omrežja in video platforme.
"Več kot polovico časa, ko je najstnik buden, preživi pred zaslonom," še pravi Horvath. Dodal je, da so ljudje biološko naravnani k učenju skozi neposredno interakcijo z drugimi, torej z vrstniki, učitelji in skozi poglobljen študij, ne pa s preletavanjem zaslonov in točkovnih povzetkov.
Novo na Metroplay:
