Jeza je naša velika učiteljica: zahteva, da jo omejujemo in izražamo hkrati!

Medtem ko jeza velja za kratkotrajno čustvo, ki pri človeku lahko izzove napadalne in razdiralne težnje, pa bes velja za višjo stopnjo jeze z več intenzivnosti in impulzivnosti.

Kaj prinaša jeza

Primerno izražena in seveda upravičena jeza lahko sicer deluje očiščevalno, vendar pogosto kvarno vpliva na ljudi in njihove odnose. Na notranje nevihte se vedno odzove tudi telo, in sicer tako, da mu to škoduje. V stanju besa in jeze telo namreč reagira podobno kot v stanju stresa: s povečanim bitjem srca in navalom adrenalina. Situacijo si podzavest razloži kot ogrožajočo.

Če se takšno stanje ponavlja pogosto ali je celo stalno, so možne posledice stanjšanje arterij, bolezni srca in celo rakava obolenja. Tudi potiskanje jeze globoko v podzavest ni najbolj učinkovito. Raziskave so pokazale, da sta kajenje in pretirano pitje alkohola v tesni povezavi prav s takšnimi nagnjenji. Ljudje, ki jezo raje "pogoltnejo", pogosto stokajo nad bolečinami in ranami želodca, tožijo o glavobolih, bolečinah hrbtenice in vratu.

Kaj vas jezi

Večina današnjih življenjskih stilov je odlično gojišče za nastajanje vseh vrst frustracij. Velika sodobna mesta so kot ogromna urbana mravljišča, polna ljudi, ki se jim nekam mudi. Pritisk, da se moramo tako ali drugače izkazati, najraje kar na vseh življenjskih področjih hkrati, je iz dneva v dan večji. Tehnologija v poslovnem in zasebnem svetu razoseblja komunikacijo z drugimi, kar je le še dodaten vir frustracij.

Dejstvo je, da so čustva, tudi tista, ki jim pripisujemo negativen predznak, lastna vsem ljudem, ne glede na spol, starost ali družbeni status. To, kar dejansko sproži izbruhe v nas, pa je pri vsakem posamezniku različno. Za nekoga je dovolj, da se ujame v gnečo v mestnem avtobusu, drugega razjari neodgovorna vožnja soudeleženca v prometu, tretjemu se naježi koža ob provokacijah sodelavca, četrtega pa čez rob potisne nastopaški najstnik.

Toda pozor – zgornji primeri niso neposredni vzrok za izbruh besa. So zgolj njegovi sprožilci ali 'zadnja kaplja čez rob'.

Ko smo besni, se v resnici spopadamo z izjemno močjo potlačene in nakopičene energije jeze in zamer iz preteklosti. Morda ste v tem trenutku jezni na svojega šefa ali partnerja, morda pa kar sami nase, kljub ugotovitvi, da nimate tehtnega razloga, ki bi upravičil to stanje.

Janja, 26-letna trgovka, je to ponazorila z naslednjim primerom: "Zdi se mi, da nekateri ljudje prihajajo v trgovino le zato, da bi se z nekom sprli in se razelektrili. Prepirajo se, grozijo in žalijo, pa če se še tako trudimo, da bi jim ustregle."

Kako ravnati z jezo

1. Ne prizadenite sebe in drugih

Najpreprostejši način ravnanja s čustvi intenzivne jeze je pravilno dihanje. Ko vas preplavi adrenalin, se zaustavite in nekajkrat globoko vdihnite. To vas bo pomirilo duševno in telesno. Z dihanjem se bo upočasnilo bitje srca, sprostili boste mišice.

2. Kratek umik

Predstavljate si, da ste v danem trenutku nekje drugje. Vizualizirajte sebe na duši blagodejnem kraju in pri tem ne pozabite na navzočnost očiščujočega elementa vode, še najraje morja, reke ali gorskih potočkov …

3. Bodite v ravnovesju

Ta bo učinkovala kot začasna rešitev. Pozneje se boste lažje soočili še z dejanskimi vzroki zanjo. Že med fizično rekreacijo razmišljajte, kako se boste tega lotili. Lahko se odločite, da se boste takim situacijam ali ljudem v prihodnje izogibali ali se soočili s človekom, ki je vir vaše notranje napetosti.

Globlja sporočila jeze

Ko postanemo pozorni na svoja čustva, naj so ta pozitivna ali negativna, nam lahko dajo pomembne uvide v našo notranjost. Sporočajo nam, kakšni so naši najgloblji cilji in vrednote, tudi tiste, ki jih skrivamo pred seboj, in ne nazadnje, kakšen je naš življenjski smisel.

Za čustvo jeze je še posebno značilno, da ga pogosto ne razumemo dobro, ga ne odobravamo in se ga predvsem bojimo. Vemo namreč, kako razdiralno in uničujoče je lahko.

Če se z jezo soočimo ustrezno, je lahko vir življenjske modrosti. Od nas namreč zahteva, da jo omejujemo in izražamo hkrati.

Dva mita o jezi

Prepoznajte napačne vzorce vedenja, ko ste jezni.

1. Po prvem naj bi jezo izražali neposredno, kadarkoli nas zagrabi in na kakršenkoli način. V družinah, v katerih spodbujajo ta vzorec vedenja, spodbujajo posameznike k izražanju jeze, kakor da je to vrednota. Problem nastane pozneje, zunaj doma, saj v šoli ali na delovnem mestu takšnega vedenja ne odobravajo, človek s takšnim vedenjem je zato izpostavljen stalnim konfliktom z okolico.

2. Po drugem je jezo bolje zanikati in potlačiti, kakor da sploh nismo jezni. Ta vzorec zasledimo v družinah, v katerih velja mnenje, da jeza pač ni "lepo čustvo". Pri tem velja tihi dogovor, da namesto jeze otroci sovražno kuhajo trmo ali so v depresiji. Jeza in njeno izražanje se tako spremeni v sprejemljivejše, ne pa tudi bolj zdravo vedenje. Rešitev je med obema skrajnostma.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol