N.Z. | 21. 9. 2023, 15:23

So ljudje, ki zlonamerno opravljajo, mentalno bolni ali zgolj osebnostno moteni?

profimedia

Razlogov, zakaj ljudje zlonamerno ogovarjajo druge ljudi, je veliko. Med najpogostejšimi motivi so maščevanje, ljubosumje, zavist, iskanje pozornosti in zagotovljanje boljšega družbenega statusa ali druge koristi zase.

Ljudje, ki ogovarjajo, imajo pogosto težave z nizko samozavestjo in ugotavljanjem lastne identitete. Pri ljudeh, ki pogosto opravljajo, je prisotna tudi visoka stopnja tesnobe. Ti ljudje ogovarjajo v upanju, da bodo pozornost drugih ljudi morda lahko odvrnili od kritičnega pogleda na njih same, hkrati pa se (vsaj začasno) počutijo nekoliko boljši (v primerjavi s tarčo negativnega ogovarjanja).

Večina ljudi opravljivce ocenjuje kot negativne in nezaupanja vredne osebe.

Praviloma se jim bodo skušali ogniti, saj se ob njih nikoli ne počutijo zares dobro. V kotičku uma se bo vsakemu izmed nas vedno porodil tisti znani sum: "Če tako opravlja tega človeka, potem bo verjetno podobno govoril tudi o meni, ko me ne bo več tukaj."

Zlonamerno opravljanje pa je lahko tudi simptom resnejše osebnostne motenosti.

Zlonamerno opravljanje kot simptom

V študiji iz leta 2015 so na vzorcu 372 udeležencev raziskave ugotovili, da je zlonamerno opravljanje pogosto domena prav t.i. predstavnikov temne triade.

Na spomnimo, da v temno triado uvrščamo primarno in sekundarno psihopatologijo, narcisizem in makijavelizem. Po novem naj bi se slednjim pridružil tudi sadizem.

Korelacijske analize so pokazale, da psihopati in narcisi uporabljajo zlonamerno opravljanje za to, da se ob tem (brez vsake empatije in občutkov krivde) zabavajo na tuj račun, vplivajo na percepcijo drugih ljudi in utrjujejo pomembna zavezništva v skupini, ki jo želijo obvladovati. In medtem ko makijaveliste k temu žene preračunljiva želja, da bi se prek takšnih manipulacij nekako okoristili na račun ljudi, je v ozadnju negativne kampanje narcisov praviloma maščevanje - in to vsakič, ko se jim zdi, da je bil napaden njihov ego.

Še zanimivost: študija iz leta 2021 je uspela temno triado povezati ne le s pogostim širjenjem lažnih novic in neosnovanih govoric na spletu, temveč tudi s pandemijskimi teorijami zarote.

Kako ogovarjanje vpliva na ljudi

Cilji zlonamernega ogovarjanja so predvsem ponižati, osramotiti in očrniti ugled osebe, da bi jo tako izobčili ali ji povzročili bolečino.

Ogovarjanje ima na tarče opravljanja lahko dolgoročne posledice, na katere pa ljudje nikoli ne pomislijo.

Biti tarča zlonamernega opravljanja negativno vpliva na človekovo samozavest, njegovo delovno ali šolsko uspešnost, zasebno življenje in duševno zdravje. Dokazano je, da ljudje, ki so bili predmet ogovarjanja, pogosteje razvijejo depresijo ali motnjo hranjenja. Lahko jih obhajajo tudi anksiozne in celo samomorilne misli.

Prizadeta pa nikoli ni zgolj oseba, ki je tarča zlonamernega opravljanja.

Tudi družinski člani in tesni prijatelji te osebe bodo občutili negativen vpliv zahrbtnega ogovarjanja.

Kako naj bratje in sestre ali starši ne bodo prizadeti, če je njihov bližnji predmet ogovarjanj?

Od delovnega mesta do lastnega doma

Ogovarjanje ustvarja slabo vzdušje na delovnem mestu, saj nagovarja eno osebo proti drugi in tako ustvarja 'tabore' znotraj kolektiva, kar dokazano zmanša produktivnost ter uničuje ugled vseh vpletenih, ne le osebe, ki je napadena.

Stres se neredko preseli tudi v zasebno življenje, zaradi česar se krhajo, včasih pa tudi razpadajo za osebo pomembni odnosi. 

Družinski trači pa povzročijo razdor med družinskimi člani, še posebno, ker so ti posredno izzvani, da izberejo, na čigavo stran se bodo postavvili.

Ogovarjanje tarčo vedno boleče izolira, če pa se to dogaja znotraj družine, ki naj bi bila človeku varni pristan, je to za osebo lahko še toliko huje.

Pa duševno zdravje prejemnikov trača?

Poslušanje nenehnih kritik, tudi če gre na račun nekoga drugega, na ljudi vpliva negativno.

Biti prejemnik negativnosti sproži negativne samogovore v vaši lastni glavi.

Le izjemno samozavesten, suveren in duševno močan človek lahko brez posledic prenese neprestano bombardiranje z negativnostjo.

Ko poslušamo zlonamerno ogovarjanje, se v naših možganih avtomatsko sproži tok negativnih misli in prepričanj, ki nas nato duševno spodkopavajo.

Čeprav se zlonamerne govorici morda nanašajo na nekoga drugega (morda celo le na račun nekega zvezdnika, ki ga osebno sploh ne poznamo), bomo kmalu pričeli razmišljati o tem, ali bi morda lahko bili tudi mi naslednji na vrsti. Ta misel nato okrepi naše lastne negativne občutke in dvome vase, kot so: 'Nisi dober', 'Predebel sem', 'Tako sem neuspešen', 'Nikoli mi nič ne uspe' in podobno.

Ker negativno porodi negativno, naše vznemirjene misli in čustva zvišujejo raven našega stresa in tesnobe. Počutimo se slabše in manj samozavestne. Zato nas pričnejo stvari še bolj skrbeti, še močneje se kritiziramo, sproži se cikel perfekcionizma in naenkrat se počutimo le še kot žrtve.

Kaj storiti, ko slišite ogovarjanje

Tračem se ni tako lahko izogniti.

Ljudem lahko date tako ali drugače vedeti, da vas zlonamerno opravljanje ne zanima. To lahko storite tako, da jim to jasno poveste, lahko pa tudi enostavno vstaneta in odidete, ko se opravljanje začne.

Zmanjšate lahko tudi svoje interakcije z govoricami na družbenih omrežjih in ne iščete negativnih vsebin na novičarskih mestih.

Težje to storimo na delovnem mestu, v šoli ali v družini. 

Včasih pomaga že, če opravljanje ignoriramo. Opravljalec bo tako ostal brez prejemnika svoje toksičnosti.

Ogovarjanje zahteva, da so ga ljudje pripravljeni posredovati naprej in nadaljevati cikel. Lahko se torej odločite, da na tej točki ne boste več sodelovali, zato se bo opravljanje prav tam tudi končalo.

Veliko težje pa je nagovarjati trače neposredno ali se celo postaviti po robu opravljivcu.

Če čutite, da bi to lahko storili, boste s tem pomagali ne le osebi, ki je predmet ogovarjanja, temveč tudi sebi. Verjetnost, da bi vas negativnež na svoje nizke vibracije skušal potegniti tudi naslednjič, se bo namreč drastično zmanjšala.

Ker opravljanje tarčo izolira, greste lahko še korak dlje in prizadeti osebi ponudite svojo podporo, pa četudi je ta zgolj ta, da ste človeka pripravljeni poslušati.

Na delovnem mestu lahko pomaga pogovor z vodjo ekipe, v šoli pa s šolskim svetovalnim delavcem.

Povzeto po zapisu psihoterapevtke Deborah Byrne

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere