Kje je meja med zdravo masturbacijo in zasvojenostjo od pornografije?

Kje je meja med zdravo masturbacijo in odvisnostjo od spolnosti? Skozi zgodovino se pogled na spolnost močno spreminja in niha v skrajnosti: od popolnega zatiranja spolnosti v preteklosti do današnjega orgazmičnega imperativa, ki poudarja užitek. Veliko se govori o pozitivnih učinkih samozadovoljevanja, k spoznavanju in liberalizaciji svojega telesa spodbujajo predvsem ženske. Po drugi strani pa se zadnja leta opozarja tudi na odvisnost od pornografije, ki uničuje razmerja in življenja.

Kje je torej meja? Kako lahko pozitivno izživimo svojo spolnost? 

Masturbacija

S samozadovoljevanjem ni nič narobe, vse dokler to ne postane kompulzivno, pretirano dejanje, ki človeka odvrača, da se sooča s svojimi resničnimi težavami. Orgazem dvigne človeški dopamin (hormon sreče) v krvi na 250 odstotkov, kar pomeni, da prinese pomembno izboljšanje počutja.

Z užitkom in zadovoljstvom seveda ni nič narobe, sta pa prav to razloga, ki lahko pripomoreta k razvoju odvisnosti: nenehnemu hlastanju po tem občutku sreče. Namreč že takoj po tem sledi padec dopamina in z njim občutek, da je vse še slabše, kot je bilo prej.

Dokler s samozadovoljevanjem ne odvračamo svoje pozornosti od težav, to ni problematično. Pomaga pri boljšem razumevanju lastnega telesa in spolnosti. Je iskanje ugodja – vendarle je spolnost namenjena tudi užitku, veselju, odprtosti, stiku, odnosu. V splošnem je precej bolj problematična pornografija, ki je pogosto neposredno povezana s samozadovoljevanjem.

Pornografija

Pornografija je problematična že v svojem bistvu. Za začetek, prikazuje neresnično sliko spolnega odnosa. To je za naš portal priznal tudi slovenski ustvarjalec pornografskih vsebin, Mister Riddle. Povedal je recimo, da so položaji, ki jih izvajajo v pornografskih filmih, prilagojeni temu, da se na kameri čim bolje vidijo erotični deli telesa: "To niso zares seksualne poze, bolj so akrobatske." Pornografija ustvarja nerealna pričakovanja, izkrivlja resničnost, vpliva na medosebne odnose, spodbujanja nezdravo vedenje ter prispeva k objektivizaciji in dehumanizaciji posameznikov.

Poleg tega je v pornografiji dandanes vedno več nasilja. Normalizirajo spolne odnose v obliko nasilja: prikazujejo celo, da je to nasilje ženskam všeč. To prispeva k nevarnim miselnim vzorcem. Spolni odnos bi namreč vedno moral biti udoben ter varen.

Nasilne pornografske posnetke gleda sicer vedno več ljudi – predvsem takšnih, ki so s pornografijo zasvojeni. Kot vsaka zasvojenost, tudi ta, zahteva vedno več – vedno bolj ekscesne oblike, ki ohranjajo nivo dopamina. Odvisnikom pogosto ni (več) v užitek gledati "normalnega" spolnega odnosa, potrebujejo vedno bolj ekscesne prizore, da jih zadovoljijo in vzburijo. Tako so v porastu pornografski posnetki, ki vsebujejo prizore pedofilije, zoofilije, nekrofilije ... Nekateri ne stopnjujejo le z vedno bolj ekscesnimi prizori, ampak začnejo iskati zadovoljstvo drugače: začnejo plačevati za only fans, varajo svoje partnerje, se poslužujejo prostitucije ...

Zasvojenost s pornografijo

Konec novembra je potekala druga nacionalna konferenca obvladovanja nekemičnih zasvojenosti Z znanjem do zmernosti. Organiziral jo je Nacionalni inštitut za javno zdravje v sodelovanju z ministrstvom za zdravje. Konference se je udeležilo 200 strokovnjakov iz Slovenije, sodelovali so tudi nekateri mednarodno priznani strokovnjaki s področja nekemičnih zasvojenosti. Tam je generalni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Branko Gabrovec poudaril, da področje nekemičnih zasvojenosti prepoznavajo kot vse bolj pomemben javnozdravstveni izziv tudi v Sloveniji. Najpogostejše nekemične zasvojenosti v Sloveniji so igre na srečo, velik problem pa je tudi pornografija.

Zasvojenost od pornografije še ni uradno potrjena s strani svetovnega psihiatričnega združenja (ang. World Psychiatric Association). Januarja so jo prepoznali kot kompulzivno motnjo. Dejstvo pa je, da jo je treba zdraviti kot zasvojenost, poudari naš sogovornik. Zasvojenost s pornografijo namreč močno vpliva na posameznikovo življenje: uničuje odnose in povzroča težave na čustvenem stanju.

S pornografijo se srečujejo že otroci

Skrb vzbujajoče je tudi dejstvo, da se s pornografijo srečujejo že otroci. Vodja Inštituta Integrum, katerega glavni cilj je ustvariti okolje, v katerem bi bilo bolj varno in sproščeno govoriti o spolnosti, nam je povedal, da so problemi prisotni v vseh starostnih skupinah: tudi v vrtcih.

Na inštitutu organizirajo delavnice o spolnosti v osnovnih šolah. "Trudimo se, da pornografija ne bi bila učbenik za spolnost in odnose. Nudimo odprt in varen prostor, kjer si otroci upajo vprašati vse tisto, kar gre na zdravniškem pregledu in pri biologiji zelo hitro skozi. Po naših izkušnjah imajo otroci veliko vprašanj in si želijo govoriti o tem. Sprašujejo o erekcijah, orgazmu, o tem, kako je dejansko videti normalno – običajno – telo. Dekleta imajo veliko vprašanj o prvem spolnem odnosu, kako tanka je deviška kožica, pa če zelo boli, če bodo zelo krvavele, bo fant takoj po seksu odšel ... Pri fantih se opazi velik vpliv pornografije, sprašujejo, ali ženski res ugaja, če jo med seksom držiš za vrat in podobne stvari. Zavedajo se, da kar vidijo na spletu, ni resnično, a ne vejo, kaj pa potem je," je za Metropolitan.si povedal vodja inštituta. Še bolj skrb vzbujajoče je, da se s pornografijo srečujejo že otroci v vrtcu, ne le v osnovnih šolah, pravi. Tako na inštitutu nudijo tudi predavanja za starše in učitelje.

Zgovorna je tudi raziskava Safe.si, ki so jo izvedli v začetku leta. Preverjali so koliko osnovnošolcev in dijakov v Sloveniji že gleda pornografijo in koliko se jih počuti zasvojenih z njo. Odstotki so bili alarmantni: 4,2 osnovnošolske populacije je označilo, da se počuti zasvojene s pornografijo. Prav tako je bilo skrb vzbujajoče dejstvo, da se mladi s pornografijo srečajo že zelo zgodaj, po ugotovitvah raziskav že pred devetim letom starosti, smo poročali.

Kdaj veš, da si zasvojen s pornografijo?

Bi zdržali 90 dni, ne da gledate pornografske vsebine? Če ne bi, obstaja nevarnost, da ste zasvojeni, meni vodja Inštituta Integrum: "Zasvojen si, ko brez tega težko živiš. Če se nekdo samozadovoljuje vsak dan, če mora vsak dan prejemati te dopaminske doze, naj se vpraša, ali v resničnosti najde dovolj potrditev, da je življenje smiselno."

Obstajajo tudi drugi simptomi:

• toleranca: posameznik s časom razvije zmanjšano občutljivost na vplive pornografskih vsebin. To pomeni, da se telo in možgani prilagajajo redni izpostavljenosti pornografiji, zaradi česar je potrebno vedno več stimulacije, da bi dosegli enak občutek zadovoljstva ali vzburjenja. Toleranca je znak, da se je posameznikova zmožnost nadzora nad vedenjem zmanjšala, kar lahko vodi v povečano iskanje bolj ekstremnih, ekscesnih ali intenzivnih oblik pornografskih vsebin. Toleranca je eden od ključnih simptomov zasvojenosti in kaže na to, da posameznik razvija zasvojenost od pornografskih vsebin.
• abstinenčna kriza: občutek, da brez pornografije in masturbiranja ne gre živeti. Posameznik doživlja močno nelagodje, stisko ali fizične in čustvene simptome, ko se skuša vzdržati gledanja pornografskih vsebin. Ti simptomi lahko vključujejo tesnobo, razdražljivost, nemir, nespečnost, depresijo ali občutek praznine. Posameznik, ki je zasvojen s pornografijo, se lahko znajde v začaranem krogu, kjer uporaba pornografije služi kot način spopadanja s stresom ali drugimi neugodnimi čustvi. Ko se poskuša vzdržati, se sproži abstinenčna kriza, ki posameznika privede do ponovne uporabe pornografije kot načina za blaženje neugodja. Ta cikel povečuje občutek nemoči in otežuje premagovanje zasvojenosti. Abstinenčna kriza kaže na to, da je posameznik fizično in čustveno odvisen od pornografskih vsebin ter da je vzpostavil negativno povezavo med uporabo pornografije in občutkom dobrega počutja.
• težave v odnosih: kakovost medosebnih odnosov se močno poslabša. Dogajajo se različni konflikti in začnejo se pojavljati težave v partnerskih, družinskih in prijateljskih vezeh. Gledanje pornografije lahko ustvari nerealna pričakovanja glede spolnosti in telesnih standardov. Posameznik lahko razvije izkrivljeno predstavo o tem, kako naj bi bil videti idealen spolni odnos ali kako naj bi bila videti idealna telesa. Nenazadnje lahko zasvojenost s pornografijo vodi v socialno izolacijo, saj posameznik morda raje čas preživlja s pornografskimi vsebinami kot s svojimi bližnjimi. To lahko povzroči občutek odtujenosti in osamljenosti ter poslabša odnose s prijatelji, družino in partnerjem.

Zasvojenost s pornografijo in partnerski odnos

S spolnostjo niso zasvojeni le samski. Z zasvojenostjo se sooča tudi veliko poročenih in v razmerju – takrat posledice segajo preko posameznika. Zaradi pornografije in obsedenosti s spolnosti je propadlo že veliko zvez. Pornografija, internetni seks, voajerizem, afere zunaj primarnega razmerja … Ne glede na izbiro "droge" zasvojenih s seksualnostjo se njihovi partnerji soočajo s strahom, besom, sramom in osamljenostjo, piše Peter Topić, certificirani terapevt za odvisnost od seksa.

Zasvojenost s pornografijo namreč zelo negativno vpliva na intimne odnose. Pogosto imajo njihovi partnerji občutek zanemarjanja, izdaje in prevare, saj čutijo, da je pozornost in privlačnost usmerjena k pornografskim vsebinam, namesto k njim. To lahko vodi do nezadovoljstva, nesoglasij, zmanjšanja intimnosti v partnerskem odnosu, pa tudi do resnih travm. Tako v Sloveniji deluje tudi anonimna skupina partnerjev odvisnikov od seksualnosti.

Pogosta izpostavljenost pornografiji lahko namreč vodi do zmanjšanja spolnega zadovoljstva v realnem življenju. Posameznik morda težje doseže vzburjenje ali orgazem v prisotnosti partnerja, saj so mu erotične fantazije, navdihnjene s pornografijo, postale primarni vir vzburjenja. Ne trudi se niti graditi odnosa in iskati užitka v stiku s partnerjem, saj užitek raje najde sam, za to pa se ni treba truditi. "Lažje je doživeti orgazem ob zaslonih, kakorkoli ti ugaja, kot pa se truditi za nek stik in primerno vzdušje," je opisal nekdanji zasvojeni od pornografije.

Zasvojenost s seksualnostjo lahko povzroči tudi težave pri komunikaciji o spolnosti in intimnosti v odnosu. Posameznik se morda sramuje svoje zasvojenosti in se izogiba odprtemu pogovoru s partnerjem, kar otežuje reševanje težav v odnosu. 

Po drugi strani je lahko partner ključen za okrevanje od zasvojenosti. Zavedati se je treba, da je tudi zasvojenost s seksualnostjo in pornografijo bolezen. Partner tako lahko spodbuja gradnjo intimnosti na drugačne načine, ki niso povezani s seksualnostjo in nudi podporo na poti do okrevanja.

A dejstvo je, da mora partner najprej zaščititi sebe in postaviti jasne meje. To vključuje izražanje lastnih občutkov, postavljanje omejitev, če je treba, ter iskanje podpore bodisi v obliki terapevtske pomoči bodisi v skupnosti, ki se ukvarja s podobnimi izzivi. Pomembno je, da ohrani tudi svoje zdravje in dobro počutje ter se zaveda, da ni odgovoren za odvisnikovo zasvojenost, temveč lahko zgolj nudi podporo na poti okrevanja.

Kako se ozdraviti?

Glavni cilj vsakega, ki je zasvojen s samozadovoljevanjem, spolnostjo in pornografijo, bi moral biti zdrav intimen odnos. Že vzpostavitev zdravega odnosa, znotraj katerega se zasvojeni ne počuti obsojanega, a mu druga oseba nastavlja ogledalo in ga spodbuja na poti osebne rasti, je dober korak k ozdravitvi, trdi nekdanji odvisnik od pornografije. Ta odnos lahko zasvojeni vzpostavi s terapevtom ali mentorjem, ki se je že srečal s podobnimi težavami. Mora se namreč naučiti predelovati čustva na pravilen način. Mentorja na poti do abstinence lahko najdete na Inštitutu Integrum. Organizirajo podporne skupine za odvisnike od pornografije ter nudijo mentorstva pri premagovanju zasvojenosti. Nanje se vsako leto po pomoč obrača več ljudi: od samskih, poročenih, moških, žensk, celo duhovnikov. Na inštitut se obrnejo tako najstniki, pomoč pri premagovanju zasvojenosti s pornografijo pa so poiskali tudi že 70-letniki.

Zasvojenim s pornografijo močno pomagajo tudi filtri na telefonu, ki blokirajo pornografske strani, nam je zaupal odvisnik, ki je za naš medij razkril svojo osebno izkušnjo. Povedal pa je, da ga je na pot abstinence trajno pahnila duhovnost: "Duhovnost me je pomirila, zaradi nje sem začel spolnost dojemati na zdrav način. Dojel sem, da obstaja več kot le telesno – obstaja tudi čustveno in duševno." 

"Ozdraviti se ne moreš. Lahko stremiš k abstinenci," je jasen nekdanji odvisnik od pornografije. Zavedati se je treba, da kot vsako zdravljenje zasvojenosti tudi to ni lahko. Da zasvojeni dosežejo trajno abstinenco, traja po navadi od leta do pet let: "To je tek na dolge proge, je proces."

A vsekakor je abstinenca možna. In življenje po tem je veliko lepše, pravi nekdanji odvisnik: "Moje življenje je zdaj veliko bolj polno. Trudim se za odnose. Ni zmeraj lahko, ni zmeraj prijetno. A spolnost mi zdaj predstavlja lepše stvari, bolj smiselne za moje življenje."