Aljoša Bagola: "Če se dokoplješ do vzrokov, ni treba z zdravili prelisičiti možganov"

Opozoril je, da bo imel zakon večji vpliv na stanje družbe, kot se zdi na prvi pogled, potem pa povedano ponazoril z izpovedjo o lastni izkušnji stiske:

"Po tem, ko sem bil štirideset let superman in sem doživljal panične napade in skoraj nič spal, sem šel do psihiatrinje. Ta mi je ponudila tablete oziroma zdravila. Rekel sem ji, da tega ne bom jemal, pa mi je odvrnila, da sem močen kot bik. Šele ko sem se usedel na psihoterapevtski kavč in mi je psihoterapevtka povedala, da me razume, sem se prvič počutil v redu in dobil občutek, da se je to, kar se mi dogaja, zgodilo že mnogim. Če se dokoplješ do vzrokov, ni treba z zdravili prelisičiti možganov, da amigdala ne kriči, da je vse narobe. Ko se znaš prebiti čez bolečino, ugotoviš, kaj je tvoja vrednost. Družba sicer še vedno tabuizira pravočasno iskanje pomoči. Na svoje prve termine sem šel s sončnimi očali in zavit v šal, da me ne bi prepoznali. Po nekaj obiskih pa sem vsem govoril, da bi morali hoditi na terapijo."

Bagola se v polemikah o zakonu o psihoterapiji postavlja na stran tistih, ki verjamejo, da je sobivanje kliničnega medicinskega dela s psihoterapevtskim možno.

"Moja terapevtka je tesno sodelovala s Mojco Zvezdano Drnovšek, ki je hujše primere obravnavala na kliniki, a jih pošiljala tudi na psihoterapijo."

Na okrogli mizi so poleg Aljoša Bagola, sodelovali tudi Polona Zoja Jambrek iz Nove univerze, psihiater Robert Oravec (Univerza Alma mater Europea), družinska terapevtka Saša Poljak Lukek (Teološka fakulteta), kardiologinja in terapevtka, Tatjana Zorko in Andrej Omulec iz Zveze Anita Ogulin in ZPM.

Celoten posnetek okrogle mize si lahko ogledate spodaj.

Preberite si tudi:

• "Psihoterapevti z večino kliničnih psihologov in psihiatrov dobro sodelujemo"
• "S psihoterapijo multinacionalke ne zaslužijo nič," o medikalizaciji Slovencev Miran Možina