Če si želite svojo sorodno dušo najti prek spleta ... Vam bodo te znanstvene metode zagotovo koristile (preverite, na kak način se zaljubljate)

Dr. Andrew G. Thomas je predavatelj psihologije na univerzi Swansea v Združenem kraljestvu in z evolucijske perspektive raziskuje partnerske preference in dobro počutje v odnosih. Že stoletja profesionalni vedeževalci po vsem svetu s svojo intuicijo napovedujejo skladnost med dvema osebama, ki iščeta ljubezen in poroko.

Toda z razvojem tehnologije in računalniškega modeliranja se zdi skoraj neizogibno, da bodo intuicijo nadomestile napovedi, ki temeljijo na podatkih, pravi Thomas.

Trdi, da je sprva smiselno preveriti, ali računalniški modeli dejansko predvidijo, kdo se s kom ujema v resničnem življenju, in nedavni članek v reviji Personality and Social Psychology Review je pokazal prav to. V članku je bilo zajetih 191 resničnih parov, pri čemer sta oba partnerja zabeležila svoje partnerske lastnosti in želje v odnosu in s tem ustvarila 382 "profilov". Nato je raziskovalec dr. Daniel Conroy-Beam sprogramiral štiri različne računalniške modele, ki so te profile povezali v pare. 

Ti štirje modeli temeljijo na teorijah znanstvene literature in govorijo o tem, na kakšen način se zaljubljamo in predvsem kako ustvarjamo odnose, ki se lahko pretvorijo v partnerstvo. Preberite, na katerih značilnostih temeljijo. 

Model 1: Model "Izčrpal si me!" (Kalick-Hamiltonov model)

Pri tem modelu ljudje hodijo na zmenke in tvorijo partnerska razmerja na podlagi privlačnosti partnerja. Če se ujameta in sta pripravljena vstopiti v zvezo (avtor to imenuje ponujanje zaveze), se oblikuje par. Z večjim številom zmenkov se prag privlačnosti znižuje.

Model 2: model "Moški obhajajo, ženske se držijo in vrtijo" (algoritem Gale-Shapley)

V tem primeru samski moški zvestobo ponujajo ženskam, ki so jim vizualno všeč. Če izbranka že ima partnerja, išče boljšo ponudbo. Razočarani moški preidejo k naslednji najboljši možnosti.

"Menim, da ta model najbolje odraža pogled 'rdeče tabletke' na oblikovanje parov, pri čemer imajo ženske ključno vlogo izbiralk, medtem ko imajo moški le majhen vpliv," razlaga Thomas. 

Model 3: "Vlagam več, če me imajo radi nazaj" (model razporejanja virov)

Ta model pravi, da ljudje porazdelijo svoj trud in poskušajo pritegniti več različnih partnerjev, boljšim možnostim pa posvečajo več pozornosti. Nato prilagodijo svoj trud glede na to, v kolikšni meri so njihova dejanja povrnjena. Sčasoma se oblikuje par, ki ves svoj trud vlaga drug v drugega.

Model 4: Model "Nekaj časa imejte odprte možnosti" (model praga aspiracij)

Zadnji model predlaga, da se ljudje združijo v par s prvim partnerjem, ki ustreza njihovemu pragu privlačnosti. Prag privlačnosti se spreminja; ko posamezniki prejmejo veliko ponudb neprivlačnih snubcev in nobene ponudbe privlačnih snubcev, se prag zniža.

Pred časom je Thomas te štiri modele objavil na Twitterju in uporabnike prosil, da napovedo, kateri model bo zmagal. Modela 1 in 2 sta prejela 7 odstotkov oziroma 21 odstotkov glasov, modela 3 in 4 pa sta prejela 36 odstotkov glasov.

Kateri model pooseblja najpogostejše načine vstopa v partnerske odnose?

Ko so bile simulacije izvedene na podlagi podatkov iz resničnih parov, je model 3 uspel poustvariti 46 odstotkov parov. Modela 2 in 4 sta ustvarila 36 odstotkov in 29 odstotkov parov.

Medtem ko je model 1 poustvaril le 8 odstotkov parov. 

Pari seveda niso bili poustvarjeni popolno. Deloma zato, ker so modeli prav to - osnovne predstavitve. Izbiro partnerja omejujejo in usmerjajo številni procesi. Poskusite tudi sami najti sorodno dušo in upoštevajte načela znanosti.