Zagotovo ste že kdaj osvežili Instagram zgodbo desetkrat v eni uri in analizirali, zakaj je nekdo pogledal vašo zgodbo, odgovoril pa vam ni že več ur. Ali pa se vam je zgodilo, da ste večkrat v eni minuti preverili, kaj je novega na družbenem omrežju, ali vas prijatelji morda potrebujejo, ali je šef poslal nov e-mail. Dobrodošel/-a v klubu.
Socialna omrežja v zadnjih letih postajajo veliko več kot zgolj aplikacije. Postala so čustveni vrtiljak, kjer se prepletajo ego, dopamin, romantika in rahla panika. Poglejmo realnost – brez filtra.
Socialna omrežja so povezana z občutkom tesnobe (anksioznostjo)
Vse več znanstvenih študij kaže na povezavo med uporabo socialnih omrežij in simptomi tesnobe. To v praksi pomeni, da bolj intenzivno uporabljamo socialna omrežja, večja je verjetnost za pojav anksioznosti. To seveda ne pomeni, da se bo anksioznost pojavila pri vseh uporabnikih socialnih omrežij. Odvisno je od več dejavnikov – kje in kako posameznik uporablja platforme, kakšno je njegovo komuniciranje ter kako pogosto uporablja socialna omrežja.
Pasivno brskanje (gledanje tujih življenj) prinaša več skrbi
Pasivno spremljanje objav pomeni, da posameznik spremlja in opazuje življenja drugih brez aktivnega sodelovanja ali interakcije. Raziskave kažejo, da je takšno vedenje povezano z večjo socialno anksioznostjo. Delno je to lahko povezano s procesom primerjanja. Na primer: znana vplivnica je odšla na razkošno potovanje po Karibih, vi pa sedite doma in komaj plačate položnice. Trenutki, ki jih drugi delijo na omrežjih, lahko povečajo občutek dvoma in pomanjkanja, zaradi česar se lahko začnete upravičeno spraševati, ali je vaše življenje morda dolgočasno.
Zakaj to vpliva na anksioznost?
Znanstveniki so opozorili na več dejavnikov, ki prispevajo k povečanju tesnobe pri uporabnikih socialnih omrežij:
- Socialno primerjanje: možgani imajo naravno tendenco primerjanja lastnega življenja z življenji drugih ljudi. Na družbenih omrežjih je ta proces še bolj izrazit, saj so objave – na primer na Instagramu – večinoma vrhunci življenja: potovanja, uspehi, zaroke, rojstva otrok in zabavni trenutki. Možgani te “urejene” slike pogosto interpretirajo kot realno življenje drugih ljudi, kar lahko vodi v občutke manjvrednosti, nezadostnosti ali socialne izključenosti.
- FOMO (Fear of missing out – strah pred zamujanjem): je psihološki odziv, ki temelji na občutku, da moramo biti nenehno povezani ali dostopni, da ne bi zamudili pomembnih informacij ali izkušenj. Tak občutek povečuje napetost in potrebo po stalnem preverjanju obvestil, kar lahko podaljšuje stresni odziv živčnega sistema.
- Negativne interakcije, komentarji in konflikti: Socialna omrežja sicer omogočajo povezovanje, vendar hkrati povečujejo tudi možnost konfliktov, zavračanja ali negativnih komentarjev. Negativne spletne izkušnje lahko delujejo podobno kot negativni dogodki v realnem življenju in povečajo tesnobo.
- Motnje spanja: Telefon je postal stalnica vsakdanjega življenja in ga pogosto nosimo tudi v spalnice. Uporaba socialnih omrežij pred spanjem je povezana s slabšo kakovostjo spanca. Modra svetloba zaslonov lahko ohranja možgane v stanju budnosti, kar lahko prispeva k nespečnosti, utrujenosti in povečani tesnobi naslednji dan.
Preberite še:
- To se zgodi, če prenehate z uporabo socialnih omrežij!
- Potrebujete odmor in čiščenje od družbenih omrežij? (in kaj boste imeli od tega)
- 5 presenetljivih učinkov družbenih omrežij na naše vedenje (vplivajo celo na lakoto!)
5 nasvetov, kako zmanjšati tesnobo
- Uvedite “digitalne meje”: določite časovne intervale za uporabo socialnih omrežij (na primer 60–90 minut dnevno). Priporočljivo je izogibanje uporabi tik pred spanjem, saj to izboljšuje kakovost spanca.
- Spremenite način uporabe: bodite aktivni, ne pasivni. Namesto brezciljnega brskanja poskusite komentirati objave prijateljev, poslati sporočilo osebi, s katero želite ohraniti stik, ali deliti vsebino, ki vas resnično zanima. Aktivna komunikacija pomaga ohranjati občutek povezanosti in zmanjšuje občutek osamljenosti.
- Očistite svoj digitalni prostor: premislite, koga in katere vsebine spremljate. Če vas določeni profili vodijo v primerjanje, tesnobo ali poslabšanje samopodobe, jih brez slabe vesti prenehajte spremljati.
- Izklopite nepotrebna obvestila: stalni signali obvestil ohranjajo možgane v stanju pričakovanja. Zmanjšanje obvestil pomaga zmanjšati impulzivno preverjanje telefona in poveča občutek kontrole.
- Ustvarite “neaktivne ure” v dnevu: določite obdobja, ko telefon odložite – na primer med obroki, eno uro pred spanjem ali med druženjem z bližnjimi. Cilj je, da socialna omrežja ne postanejo glavni fokus dneva.
Pomembno je najti ravnotežje. Ni treba takoj izbrisati vseh aplikacij, včasih so dovolj majhni koraki in meje. Socialna omrežja so kot začimba – lahko izboljšajo življenje, če jih uporabljamo premišljeno, in ga pokvarijo, če jih uporabljamo preveč.
Poglejte tudi:
