Necenzurirano o javnem linču Dušana Konde: kako nastane digitalna gonja in kakšen je psihološki učinek

Iz analize, ki jo je objavil portal Necenzurirano, izhaja, da je bil Konda v nekaj dneh tarča več sto negativnih objav na omrežjih X in Facebook. Del teh objav naj bi širili tudi računi iz tujine, številni pa so bili po novici o njegovi smrti izbrisani. Čeprav iz dostopnih podatkov ni mogoče dokončno dokazati, da je šlo za organizirano operacijo, časovni potek dogodkov kaže številne značilnosti, ki jih raziskovalci spletnega nadlegovanja in koordiniranih kampanj prepoznavajo po vsem svetu.

V nadaljevanju povzemamo časovnico, ki so jo bolj izčrpno analizirali in opremili z objavami na Necenzurirano, nato pa se vprašamo, kaj bi bilo mogoče storiti, da bi tragičen epilog morda preprečili. 

➡️ Pokojni Dušan Konda je bil v zadnjih dneh življenja tarča javnega spletnega linča. Kaj vse razkriva naša analiza množice objav na družbenih omrežjih X in Facebook? In kdo je sodeloval pri linču?

🔗 https://t.co/3kogY6w3gu

👇

— necenzurirano.si (@necenzurirano_) June 2, 2026

Časovnica dogodkov

19. maj (torek)

Začetni sprožilec: 

• Vodja poslanske skupine Resni.ca Katja Kokot javno predstavi trditve o domnevnih poskusih podkupovanja poslancev.
• Kot dokaz se pojavijo izjave treh poslancev, med njimi Aleksandra Štoreka.
• V javni prostor pride zgodba, ki vsebuje tudi ime Dušana Konde.

Tipičen vzorec: identifikacija posameznika kot osrednjega lika v politično občutljivi zgodbi.

21. maj (četrtek)

Medijska amplifikacija: 

• V oddaji Tarča je objavljen prispevek o zadevi.
• Konda nastopi le zelo kratko.
• Istega dne za N1 poda obširnejši odziv in zanika očitke.
• Zvečer STA objavi povzetek zgodbe.

Tipičen vzorec: dogodek se iz politične sfere preseli v množične medije in postane dostopen širši javnosti.

21. maj zvečer

Prvi val na družbenih omrežjih:

• Na X se pojavijo prve izrazito negativne objave.
• Profil Mattaj36 Kondo neposredno poveže s korupcijo.
• Pojavijo se pozivi k inšpekcijskim pregledom in ukrepanju.

Tipičen vzorec: prehod od medijskega poročanja k moralni obsodbi posameznika.

22. maj (petek)

Glavni val napadov

Po navedbah Necenzurirano:

• več kot 300 objav na X;
• ogromno delitev;
• številni pozivi policiji, tožilstvu in drugim organom;
• Konda je v objavah pogosto predstavljen kot že kriv.

Tu se pojavi nekaj značilnosti, ki jih raziskovalci označujejo kot dogpiling oziroma 'digitalni linč':

• množica uporabnikov napade isto osebo;
• iste trditve se ponavljajo;
• posameznik izgubi možnost učinkovitega odgovora;
• ustvarja se vtis soglasja ("vsi mislijo enako").

22.–23. maj

Širjenje očitkov in osebna stigmatizacija

Po članku:

• objave niso več usmerjene samo v domnevno ravnanje;
• pojavljajo se osebne diskreditacije;
• poudarja se sramota za Celje;
• posamezni komentarji govorijo o 'neizbrisnem madežu'.

To je pomembna prelomnica.

Raziskave kažejo, da psihološko največ škode ne povzroči kritika dejanja, ampak javno sporočilo: "Ti si slab človek in vsi to vedo."

23. maj (sobota)

Konda odgovori:

• Objavi daljši zapis na Facebooku.
• Prejme številne izraze podpore.

To je pogosto zadnja faza, ko se tarča še aktivno skuša braniti pred prevladujočo naracijo.

Teden po začetku kampanje

Tragičen razplet

• V Celju odjekne novica o smrti Dušana Konde.

Neposredno po smrti

• Brisanje sledi

Po navedbah Necenzurirano:

• številne negativne objave začnejo izginjati;
• nekateri uporabniki brišejo stare objave;
• pojavijo se teorije zarote; del istih računov spremeni narativ in odgovornost pripisuje drugim političnim akterjem.

Ta pojav ni naključen, raziskovalci koordiniranih kampanj ga pogosto opisujejo kot:

• sprememba teme ali narrative switching,
• čiščenje za sabo ali reputational laundering,
• in čiščenje po dogodku ali post-event cleanup.

Gre za situacijo, ko se po nepredvidenem dogodku - smrti, sodbi ali razkritju novih dejstev - komunikacijska strategija nenadoma spremeni. 

Ko kritika postane digitalni linč

V demokratični družbi je kritika posameznikov, podjetnikov, politikov in drugih javno izpostavljenih oseb nekaj povsem običajnega. Problem nastane, ko se kritika spremeni v proces, ki ga raziskovalci družbenih omrežij označujejo kot digitalni linč. Takrat ne gre več za razpravo o dejstvih, temveč za ustvarjanje okolja, v katerem posameznik postane tarča množične moralne obsodbe.

PEN America, ena vodilnih organizacij za spremljanje spletnega nadlegovanja, opozarja, da lahko 'grožnje, nadlegovanje in druge oblike ustrahovanja' povzročijo 'pomembno psihološko škodo' ter vodijo v samocenzuro in umik iz javnega prostora.

Pri tem je pomembno razumeti, da digitalni linč praviloma ne nastane zaradi ene same objave. Nastane zaradi seštevanja stotin ali tisočev objav, komentarjev, delitev in odzivov. Vsak posamezni zapis se morda zdi nepomemben, toda človek na drugi strani zaslona jih doživlja kot enoten pritisk. 

Občutek, da so proti tebi vsi

Raziskovalci organizacije Data & Society opozarjajo, da spletno nadlegovanje ne vpliva le na neposredne žrtve. Že sama grožnja nadlegovanja lahko utiša posameznike in vpliva na njihovo vedenje v javnem prostoru. Kot ugotavlja njihovo poročilo, lahko 'že grožnja nadlegovanja zatre glasove številnih državljanov'.

Prav zato je eden najmočnejših psiholoških učinkov takšnih kampanj ustvarjanje občutka popolne družbene izolacije. Posameznik začne dobivati vtis, da ga obsojajo vsi, čeprav je v resnici velik del javnosti morda nevtralen ali pa se v razpravo sploh ne vključuje. 

Ko množica napade enega človeka

Posebej nevaren je pojav, ki ga strokovnjaki imenujejo dogpiling. Gre za situacijo, ko se na eno osebo usuje velika množica uporabnikov, ki ponavljajo podobne očitke, žaljivke ali pozive k ukrepanju. Opredelitve tega pojava ga opisujejo kot obliko spletnega nadlegovanja, pri kateri skupina ljudi istočasno cilja na eno osebo in jo skuša izpostaviti, kaznovati ali javno osramotiti.

Čeprav lahko posamezni komentarji sami po sebi delujejo nepomembno, je učinek njihovega seštevanja pogosto bistveno večji od učinka posamezne žaljivke ali kritike. Psihologi in raziskovalci spletnega nasilja opozarjajo, da lahko takšne kampanje povzročijo občutke nemoči, izgube ugleda, hude stiske in v nekaterih primerih celo samopoškodovalne ali samomorilne misli. 

Zakaj je politično motivirano nadlegovanje še posebej nevarno

Spletno nadlegovanje je pogosto povezano s političnimi konflikti. Raziskava centra Pew Research je pokazala, da je politika najpogostejši razlog, zaradi katerega ljudje menijo, da so postali tarča spletnih napadov. Hkrati raziskovalci ugotavljajo, da se intenzivnost spletnega nadlegovanja povečuje, pri čemer se povečuje delež ljudi, ki poročajo o dolgotrajnem in resnem nadlegovanju.

V takšnih okoliščinah posameznik hitro postane simbol širšega političnega spora. Razprava o konkretnih dejstvih se umakne moralnemu vrednotenju človeka, njegovo ime pa začne predstavljati vse tisto, proti čemur se neka skupina bori. 

Kaj priporočajo strokovnjaki

Zaradi takšnih primerov so organizacije, kot so PEN America, Harvard School of Public Health in številni raziskovalni centri za digitalno varnost, razvile posebne protokole za odzivanje na spletne napade. Ti poudarjajo zgodnje prepoznavanje koordiniranega nadlegovanja, zbiranje dokazov, arhiviranje objav, psihološko podporo prizadetim ter vzpostavljanje mreže ljudi, ki posamezniku pomagajo ohraniti občutek, da ni ostal sam.

PEN America Publishes Online Harassment Field Manual https://t.co/mwc8oNQ3D7 pic.twitter.com/mbQW8JJDOg

— SmallIndiePress (@SmallIndiePress) April 20, 2018

Vir časovnice: Necenzurirano

Podporni viri: Institute for Strategic Dialogue (ISD), Center for Countering Digital Hate (CCDH), Harvard Berkman Klein Center for Internet & Society, Data & Society Research Institute, PEN America, Evropska komisija in EU DisinfoLab, Chat GPT