Katastrofiziranje: kaj morate vedeti, da bi ustavili cikel strahu in zaskrbljenosti

Ali če ponazorimo s primerom:

Predstavljajte si nekoga, ki ga skrbi, da bo padel na izpitu. Nato se pojavijo misli o tem, kaj vse 'prinaša' padec na izpitu. Od tega, da bi to lahko pomenilo, da je slab študent in da mu nikoli ne bo uspelo opraviti tega izpita, do tega, da nikoli ne bo diplomiral, si našel službo in se finančno osamosvojil.

Pa vendar je ogromno nadvse uspešnih ljudi že kdaj padlo na izpitu (ali pa so kar cel študij obesili na klin). Kar pomeni, da pasti na izpitu nikakor ne pomeni, da si 'nikoli ne bomo našli službe' in 'se finančno osamosvojili'.

Ampak dejstva človeku, ki katastrofizira, v tistem trenutku bore malo pomenijo.

Kaj naj si torej o vsem skupaj mislimo?

Najprej: veliko napako bi naredili, če bi katastrofiziranje enačili zgolj s pretiravanjem, saj ne gre za zavesten mentalni proces, prav tako pa stvari še zdaleč niso enostavne.

Ljudje se pogosto niti ne zavedajo tega, da katastrofizirajo.

Morda imajo občutek, da nimajo nadzora nad lastnimi skrbmi, vpliva pa lahko tudi na njihovo zdravje.

Na srečo je na voljo učinkovita pomoč.

Kaj povzroča katastrofiziranje?

Povsem natančno vzroki za katastrofiziranje še niso raziskani. Lahko bi šlo za obrambni mehanizem, ki smo ga prevzeli po enem od staršev ali kakšni drugi pomembni osebi v našem življenju. Lahko pa bi bil tak vzorec mišljenja tudi posledica (slabih) izkušenj ali anksiozne motnje.

Raziskave so pokazale, da ljudje, ki katastrofirajo, pogosto trpijo za kroničnimi bolečinami, kar daje slutiti, da bi fenomen lahko bil povezan tudi s spremembami hipotalamusa in odzivi hipofize, pa tudi z aktivnostmi v tistem delu možganov, kjer se procesirajo čustva, ki so povezana z bolečino.

Tudi ljudje, ki trpijo zaradi depresije, anksioznosti ali utrujenosti, naj bi bili prav tako nagnjeni h katastrofiziranju.

Nekaj študij

Študija iz leta 2011 je pod drobnogled vzela povezavo med bolečino, depresijo in nagnjenost h katastrofiziranju na vzorcu ljudi, ki so trpeli za revmatičnimi boleznimi. Izkazalo se je, da so pacienti, ki so bili najbolj črnogledi, poročali o hujših bolečinah. Še ena raziskava iz istega leta je prišla do podobnih zaključkov, kar je napeljevalo k sklepu, da gre pri zdravljenju kroničnih bolečin biti pozoren na katastrofiziranje. Ob tem gre dodati, da sklepi nikakor ne namigujejo, da poročanje o stopnji kronične bolečine ne gre jemati resno. Katastrofiziranje namreč ni isto kot pretiravanje glede bolečine. O tem nas je podučila že študija iz leta 2009, ki je pokazala, da gre pri katastrofiziranju v primeru ljudi s kroničnimi bolečinami za več kot zgolj psihološki fenomen, saj ga povzroča fiziologija možganov, zaradi česar ga gre jemati z vso resnostjo.

Hkrati so študije iz let 2012 in 2015 pokazale, da je katastrofiziranje statistično značilno povezano z depresijo in anksioznimi motnjami, kot so generalizirana anksioznost, PTSD in obsesivno kompulzivna motnja. Ljudje, ki so trpeli za kakšno od anksioznih motenj, so bili bolj nagnjeni h katastrofiziranju. Še posebno očitno pa se je vez z depresijo in anksioznostjo izkazovala pri otrocih, mlajših od deset let. Stanje se je znatno izboljšalo, ko so motnje anksioznosti postale bolj obvladljive.

Povratna vzročna zanka je bila leta 2012 dokazana še v študiji, ki je našla povezavo med utrujenostjo in katastrofiziranjem. Revizija je pokazala, da je katastrofiziranje lahko dober napovedovalec tega, kako utrujene se ljudje počutijo. Ali povedano drugače: katastrofiziranje utrujenost še poslabšuje.

Ali se je mogoče ozdraviti katastrofiziranja?

Pomagajo lahko:

1. Terapija

Kot zelo učinkovita se je izkazala kognitivno-vedenjska psihoterapija, tj. ena najbolj pogostih oblik terapije s pogovorom. Študija iz leta 2017 je pokazala, da je bila ta terapija v veliko pomoč bolnikom s fibromialgijo. Ko so ti uspeli prepoznati iracionalen tok misli, so kasneje uspeli tudi bolje obvladovati tudi bolečine fibromialgije.

Na primer, morda ste vajeni pomisliti, 'prepozno sem oddala poročilo. Res sem zguba. Odpustili me bodo. In potem ne bom imela za najemnino'. Kognitivno-vedenjska terapija vam bo pomagala prepoznati to kot iracionalne misli ter jih nadomestiti z 'prepozno sem oddala poročilo. Če se opravičim šefu, bo razumel. Ne bo me odpustil samo zaradi ene napake. Vse bo še v redu'.

2. Čuječnost

Če se pogosto ujamete, da katastrofizirate, vam bo v veliko pomoč tehnika čuječnosti. Študija iz leta 2017 je namreč pokazala prav to na vzorcu bolnikov s fibromialgijo, ki jim je prav s prakticiranjem čuječnosti uspelo premagati mučno katastrofiziranje.

3. (zgolj posredno) Zdravila

Če je katastrofiziranje povezano s stanji, kot je depresija, vam bo zdravnik morda predpisal zdravila za slednjo, kar bo morda do neke mere zmanjšalo tudi katastrofiziranje.

Pa vendar: zdravila, s katerimi bi zdravili samo katastrofiziranje, seveda ni.

Zaključek

Katastrofiziranje je lahko simptom nekaterih fizičnih ali duševnih motenj in lahko vpliva na kvaliteto vašega življenja. A medtem, ko se zdi, kot da se nad vami zgrinjajo sami črni oblaki, že poznamo nekaj dobrih načinov, kako se katastrofiziranja ozdraviti.

Če mislite, da ste nagnjeni h katastrofiziranju, se pogovorite s psihologom ali terapevtom.

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere