Lucidno umiranje: o tej izkušnji poroča vsak peti, ki ga na bolnišnični mizi oživijo

Ekipa raziskovalcev iz newyorške univerze Grossman School of Medicine je pod drobnogled vzela vzorec 567 moških in žensk, ki so med letoma 2017 in 2020 (tako v ZDA kot Veliki Britaniji) med hospitalizacijo doživeli srčni zastoj, a so jih nato uspeli oživeti. Navkljub takojšnji pomoči jih manj kot 10 % okreva do te mere, da lahko zapustijo bolnišnično oskrbo.

To, kar je bilo pri vsem skupaj najbolj zanimivo, pa je, da so nekateri preživeli med obsmrtno izkušnjo poročali o unikatnih lucidnih izkušnjah. Med njimi je prednjačil občutek ločenosti od telesa, opazovanje dogajanja brez bolečin in vsakega stresa, pa tudi pomenljivo in smisla polno ovrednotenje svojega življenja, vključno z vsemi dejanji, nameni in mislimi, ki so jih gojili do drugih ljudi. 

Raziskovalci so ugotovili, da se te vrste izkušenj pomenljivo razlikujejo od halucinacij, deziluzij, iluzij, sanj ali spremenjenega mentalnega stanja, ki bi bil zgolj posledica medicinskega oživljanja.

Za potrebe raziskave so uporabili tudi teste, ki so merili prikrite možganske aktivnosti. Ključno odkritje, ki so mu pri tem prišli na sled, je bilo, da se tekom obsmrtnih stanj pojavijo hipne in močne aktivnosti, med katerimi je zaznati tako gama kot delta, theta, alfa in beta valovanj tudi še eno uro po uspeli reanimaciji. Ta stanja povezujemo s polno zavestjo in jih je mogoče opaziti pri ljudeh, ki so angažirani v višje mentalne procese, med katerimi so razmišljanje, spominjanje in zavestno percepcijo.

"Spominjanje teh izkušenj in zaznane aktivnosti v možganih bi lahko bili prvi znak t. i. obsmrtne izkušnje. S to študijo smo jih prvič uspeli ujeti in jasno zaznati," pravi Sam Parnia, zdravnik, raziskovalec, profesor in vodja študije. 

"Naši rezultati nudijo DOKAZ, da na robu smrti in v komi ljudje PRAV ZARES izkušajo unikatno notranjo zavestno izkustvo, ki je povsem zavedno in brez stresa."

Identifikacijsko merljivi električni znaki lucidne in povišane možganske aktivnosti, skupaj s podobnimi zgodbami obsmrtnih izkušenj, kažejo, da se občutek selfa in zavesti, skupaj z drugimi biološko-telesnimi funkcijami, ne ustavi popolnoma v trenutku smrti, dodaja Parnia.

"Ob tako lucidnih izkušnjah ne moremo zamahniti z roko in reči, da gre samo za trik motene dejavnosti umirajočih možganov, temveč nasprotno. Gre za unikatno človeško izkušnjo, ki smo ji priča ob smrti," pravi Parnia.

"Ko se možganske funkcije ugašajo, se sproži naravni proces zaustavljanja organizma. Stanje dezinhibicije pokaže vso globino človeške zavesti, vključno z vsemi shranjenimi spomini in mislimi, vse od zgodnjega otroštva do smrti, pa tudi druge aspekte resničnosti. Medtem ko nihče ne razume evolucijskega namena v ozadju fenomena, ta razkriva intrigantna vprašanja o človeški zavesti, tudi v trenutku smrti." 

Namen študije je bil dokazati, da so obsmrtne izkušnje pacientov validne in da v resnici obstaja zavedanje po (klinično razglašeni) smrti. 

Raziskovalci so izsledke študije predstavili na ameriškem zdravniškem simpoziju v Chicagu v začetku novembra.

V študiji, ki so jo poimenovali AWARE II., je sodelovalo 25 britanskih in ameriških bolnišnic, sodelovali pa so tako pacienti, ki so preživeli reanimacijo po srčnem zastoju, kot 126 negovalcev v teh bolnišnicah, ki so bili ob teh reanimacijah prisotni ali v stiku s temi pacienti.

Parnia pravi, da študija odpira polje nadaljnjih raziskovanj, predvsem iskanje biomarkerjev, za katere verjamejo, da bi lahko bili znak človeške zavesti. Zanimajo jih tudi dolgoročni psihološki učinki po reanimaciji iz smrti nazaj v življenje, še poroča sciencedaily.