"Pozabite, narcisi se ne bodo nikoli spremenili," o grenki resnici dr. Ramani Durvasula

Odnosi z narcisi se ne premaknejo zaradi upanja, da bo nekoč bolje, trdi dr. Ramani Durvasula, klnična psihologinja, profesorica psihologije, avtorica in YouTuberka z več kot milijonom in pol sledilcev. Njen priročnik o tem, kako preživeti v odnosu z narcisom, boste odslej lahko brali tudi v slovenskem prevodu z naslovom ’Naj ostanem ali grem’.

"Knjiga ponuja poglobljen opis narcizma kot tudi zlovešče temne triade. Mišljeno je, da vam pomaga prepoznati opozorilne znake in običajne vzorce, da dojamete, kako se zradi njih počutite in se odločite za ustrezno pot ter stopite nanjo. Predvsem pa vam bo služila kot opomnik za grenko resnico, da se narcisi ne spremenijo in da ne želite tratiti življenja kot Sizif, ki je vsak dan potiskal skalo navzgor po hribu, da bi naslednji dan začel vse od začetka."

Narcizem je v porastu

Razmerje z narcisom je razmerje z nekom, ki vas ne bo nikoli poslušal ali slišal, je jasna dr. Ramani, ki se tako kot drugi sliši po tiho vprašati, zakaj bi človek v takšnem odnosu sploh vztrajal. Ker na to vprašanje ni tako enostavno dogovoriti, se je o tem izčrpno razpisala.

Da je narcizem postal prava modna muha, dokazujejo številne medijske objave, pa tudi trendi iskanj na spletu. Večina ljudi narcizma ne povezuje z nečim pozitivnim, le redki pa vedo, kaj natanko pomeni. "Tudi za narcizem velja, kar je pred toliko leti dejal vrhovni sodnik Potter Stewart o pornografiji: ’Prepoznam jo, ko jo vidim.’"

Ob vsem tem pa narcizem vse bolj prežema celotno družbo. Stroka že nekaj časa ugotavlja, da se narcizem v populaciji povečuje. "Selfiji. Resničnostni šovi. Družbena omrežja. Kaj je tvoja znamka? Sem fantastična? Me boš sledil nazaj? Narcizem je resnično nova normal sveta. Je resničnostna zvezzdnica, ki je sposobna petnajst minut govoriti o lasnih podaljških in torbici. Je profesionalni športnik, kot je Lance Armstrong, ki je cinikom in skeptikom rekel: ’Žal mi je za vas. Žal mi je, da ne znate sanjati velikih sanj, in žal mi je, da ne verjamete v čudeže.’ Je glasbenik, kot je Kanye West, ki je v intervjuju za revijo W izjavil: ’To pesem sem ustvaril, ker sem Bog … mislim, da ni potrebna nadaljna razlaga.’ To so ljudje, kot je Bernie Madoff, ki je od vlagateljev s prevajo izvlekel milijarde, sam pa živel v izjemnem razkošju in vzdrževal veličastno iluzijo, v katero so ljudje želeli verjeti."

Narcizem, ki mu dr. Ramani zaradi temeljne osebnostne nezrelosti in čustvene plitkosti pravi tudi ’motnja površinskosti’, pa ob vsem tem ni zgolj ena sama bizarna anomalija, ki jo je moč zaznati v družbi. Ne le, da se narcizem pogosto prepleta tudi z drugimi diagnozami, še posebno z njemu podobno psihopatijo, temveč kot psihološko odklonski fenomen soobstaja v t.i. temni triadi.

"Temna triada je izraz, ki sta ga razvila in predstavila Delroy Paulhus in Kevin Williams z oddelka za psihologijo Univerze Britanske Kolumbije. V članku iz leta 2002, ki sta ga objavila v reviji Journal of Research in Persolaity, sta temno triado razmejila na tri prekrivajoče se, a različne lastnosti: makiavelizem, psihopatija in narcizem," ve v prvih pojasnjevalnih poglavjih povedati dr. Ramani.

Temna triada na kratko:

Makiavelizem se kaže kot izkoriščanje drugih in manipuliranje z njimi. Takšni ljudje vedo, kako vsako situacijo obrniti sebi v prid, kar lahko naredijo zlahka in povsem mirno.

Psihopatija je patološko sebičnost, nenehno kršenje zakonov, pravil in norm, pomanjkanje obžalovanja, hladna in brezčutna naravnanost in vedenje.

Lastnosti temne triade so tesno povezane z narcizmom in se z njim prekrivajo. V življenju zato velja, da boste ’tam zunaj’ le težko srečali ’čisti’ narcizem, so pa zato pogoste različne kobinacije temne triade, ki se združujejo v izjemno zahtevno osebnost.

A da bi prehitro ne zapadli v vsesplošno patologizacijo vsakršne sledi narcizma, naj na tem mestu poudarimo, da še kako obstaja tudi zdrava in zaželena stopnja narcizma, ki mu nekateri zaradi negativnega predzvoka, ki se je prijel izraza naracizem, raje rečejo ’samozagovorništvo’. "Kadar se znajo ljudje postaviti zase, in to na način, ki odraža njihovo zavedanje, kako bosta njihovo ravnanje in vedenje vplivala na druge, gre za zdravo samozagovorništvo." V tem primeru lahko govorimo o resnično samozavestni osebi, ki v sebi nima praznine, ima pa nadzor nad čustvi in občutkom jaza, kar se kaže kot empatija in pristnost. Kar je povsem nasprotno kot pri narcisu.

Razmerje z narcisom

Kako pa lahko z gotovostjo veste, ali ste v svoje življenje spustili narcisa (in, ali ste to morda tudi vi sami)? Dr. Ramani v ta namen poobjavi daljši vprašalnik in seznam lastnosti, ki narcizem najbolj jasno signalizirajo, ob tem pa opozori na najbolj ključno značilnost narcističnih oseb, po katerih je moč hipno zaslutiti, da imamo opravka z narcisom.

"Pomanjkanje empatije je morda najbolj ključna značilnost narcističnih oseb. Gre za nezmožnost poistovetenja in razpoznavanja izkušenj ali čustve drugih ljudi. Narcisom pravzaprav ni mar ali pa ne razumejo, kako se počutijo drugi, in pri svojih dejanjih in besedah le redko upoštevajo njihova čsutva. Pogosto bodo nepremišljeno rekli res krute stvari in se ne bodo zavedali bolečine, ki jo s tem povzročajo. Če oni nečesa ne čutijo, potem se to ne dogaja ali pa ni pomembno. Če so oni tisti, ki so žalostni, potem domnevajo, da imajo vsi težaven dan: ko so veseli, vas bodo obravnavali, da kvarite zabavo, če ne boste veseli tudi vi (brez ozira na vaše trenutno počutje). Hrepenijo po tem, da bi jih drugi razumeli, čeprav tega ne bodo nikoli priznali. Kar se tiče čustev, je življenje z njimi enosmerna ulica."

Narcisovo pomanjkanje empatije je prvi in največji opozorilni znak, da ste padli v enega najbolj toksičnih odnosov, kar jih je. Računate lahko s tem, da v razmerju z narcisom ne boste ne slišani in ne videni. "Od vseh številnih težavnih lastnosti, ki jih ima lahko patološki narcis, je prav pomanjkanje empatije tisto, kar lahko najbolj poškoduje razmerje. Zaradi tega je komunikacija skorajda nemogoča in se za vas pogosto konča zelo frustrirajoče, potem ko ste poskušali vse, kar znate, da bi se nekako sporazumeli. Pri komunikaciji se namreč od druge osebe ne pričakuje samo to, da posluša, temveč tudi, da ji je mar."

Dr. Ramani gre tu še nekoliko dlje, ko zapiše, da je eden najbolj zgodnjih opozorilnih znakov lahko kar zehanje (ali katero koli vedenje, ki nakazuje, da vas nekdo skoraj nikoli ne posluša, kadar govorite).

"Narcisi gredo skozi življenje s predpostavko, da so njihove skrbi izjemnega pomena za vse, s katerimi se srečajo. Zato je nekaj povsem običajnega, da začnejo z dolgoveznimi žolčnimi pogovori o tem, kaj se dogaja v njihovem življenju, ali razpredanjem o lastnih izkušnjah, ne da bi se ozirali na dejstvo, da drugemu jemljejo čas ali kako se počuti druga oseba. Zanimivo je, da po tem, ko na dolgo in široko razlagajo o svojih skrbeh in težavah, nenadoma postanejo zelo nepotrpežljivi ali celo zaničljivi, kadar si tudi drugi zaželijo svoje težave deliti z njimi. To se navadno odvija na sledeč način: vi neprestano poslušate njihove težave in ponudite nekaj iskrenih in koristnih povratnih infrormacij ter sočutja, ko pa začnete pripovedovati svojo zgodbo, začnejo zehati, gledati v telefon, pospravljati, se razgledovati po sobi, se odklopijo in vas ne poslušajo."

Pomanjkanje empatije seveda ni edina lastnost na kontrolnem seznamu narcizma. Tej nato sledijo grandioznost, upravičenost, manipulativnost, jeza in bes, paranoidnost, ljubosumnost, laganje in celo naslajanje nad tujo nesrečo, če naj jih naštejemo le nekaj. Dr. Ramani v knjigi vsaki od njih nameni svoje krajše poglavje.

Onkraj iluzije odrešitve

"V pravljicah princese poljubljajo žabe in žabe postanejo princi. V resničnem življenju princese poljubljajo prince, ti pa se spremenijo v žabe." - Paulo Coelho

Dr. Ramani se na koncu loti še najtršega oreha, t.j. razblinjanja iluzije, da luč na koncu tunela ni le hitrobrzeči vlak. "Iluzija odrešitve je gonilna sila, ki narcistične odnose leto za letom ohranja pri življenju, in to brez izjeme, tako pri moških kot pri ženskah. Tak odnos ohranja upanje, ker ko ga enkrat ni več, se ni več za kaj boriti. Upanje je lahko resnično ali iluzorno, pri večini gre za obojega malo," piše kot svetovna avtoriteta za odnose z narcisi.

Da ’ljubezen izrazi tistega, ki ljubi, ne tistega, ki je ljubljen’, je trdil že Kierkegaard. Problem pa nastane, ko nekoga ljubimo, a ta z nami ne deli enakih občutkov ali ima celo povsem nasprotne. "Iluzija odrešitve je del naše skupne zavesti. In če ste poleg tega še odraščali s starši, ki so bili potrebni reševanja, ali pa ste morali že zelo zgodaj prevzeti skrbniško vlogo (če vam starši niso bili dosledno čustveno na voljo, ste morali sami skrbeti za bolnega ali prizadetega starša alipa ste morali skrbeti z amlajše otroke v tolikšni meri, da niste mogli izživeti večjega dela svojega otroštva), potem zlahka verjamete, da več kot dajete ljubezni, bolje je. Če boste storili več, če vam bo bolj mar, če boste bolj ljubili, vam bo več povrnjeno."

Potem pa sčasoma (in pri odnosih to lahko traja tudi dolga leta) ugotovite, da strategija ’bolj se potrudi’ ne deluje in postanete jezni, zmedeni in razočarani. Soočenje z grenko resnico, da partner nikoli ne bo spremenil, je tako trpko, da ste z njim odlašali do zadnjega atoma svoje moči.

Dr. Ramani na tej točki ponudi edini pristop, ki lahko deluje. Po tem, ko je gladko zavrnil terapijo za pare ali pa ta ni obrodila sadov, in po tem, ko ste prebrali dvajset knjig o komunikaciji in odnosih, je pred vami – v kolikor ste se odločili v odnosu ostati - boleč, a preprost korak. Ponovno boste morali ovrednotiti odnos, si ga ogledati še iz drugih zornih kotov in na novo postaviti pravila sobivanja.

Pa bo šlo zlahka? Dr. Ramani je prepričana, da ne. "Narcis v vašem življenju lahko dejansko postane še nekoliko bolj čudaški, če mu ne boste dali nekaj običajne municije. Morda bo to spodbudilo njegovo paranojo in vas bodo obtožili, da mu nekaj prikrivate ali pa bo posumil še na kaj bolj zloveščega. A navsezadnje ste vi tisti, ki imate asa v rokavu: Pustite mu, da govori o sebi. Smehljajte se, kimajte, bodite malce razumevajoči, vrzite mu prgišče narcistične hrane in spodbudnih besed. Saj ste se konec koncev odločili ostati. Zapomnite si osnovno pravilo: vedno se pojavite v svoji najboljši različici. Ne pustite se zvleči v močvirje tako, da ga kritizirate, grajate ali celo dvomite vanj. Samo nasmehnite se, prikimajte in ga spodbujajte. Nikoli vas ni zares poslušal in ni mu bilo mar, kaj imate povedati, zato je osredotočanje na pozitivno izražanje, kot je spodbujanje, dobro za vaše duševno zdravje, v vaš odnos lahko prinese večji ir, obenem pa boste ohranili dostojanstvo."

Druga možnost, ki jo imate, ko ste dokončno opustili iluzijo rešitve, pa je seveda, da odidete. Tudi ta korak se lahko izkaže za večji izziv, kot si morda mislite. Najprej pričakujte, da vas bo dočakal srdit narcistični bes, tudi sicer pa se gre na odhod še nekoliko bolje pripraviti, kot bi to veljalo sicer.

Dr. Ramani korake v pripravi na odhod razloži v detalje. Bralce opremi tako s praktičnimi priporočili kot nasveti, ki gredo v smer: vse dokumentirajte, obveščajte prijatelje in družino, poiščite si psihoterapevta in pravno pomoč ter se nikar ne izpostavljajte na družbenih omrežjih. 

In ko bo enkrat vse skupaj končno za vami, ima dr. Ramani za vas še nekaj manter, ki si jih gre vsake toliko pridno žrebrati:

• Nikoli se ne bo spremenil/a.
• Ni mi več treba biti neprestano razočaran/a.
• Lahko povem svoje mnenje in drugi me bodo slišali.
• Ni mi treba več živeti v nenehnem dvomu.
• Ni treba več dvomiti vase.
• Sedaj sem svoboden/a, da zaživim avtentično življenje in da bi mi to uspelo, mi ni treba več zatirati delov sebe.
• Svoje življenje sem dobil/a nazaj.

Za več branja o dani temi: Naj ostanem ali grem?