Tega starš ne bi nikoli smel narediti, ko je otrok razočaran (otroški psihologi razkrivajo)

Kot vsi mi se tudi otroci v življenju srečujejo z izzivi in padci. Izzivi, s katerimi se soočajo otroci – na primer to, da ne morejo jesti sladoleda za zajtrk ali da ponoči slišijo grozljiv hrup v svoji sobi – se morda zdijo staršem malenkostne v primerjavi z "odraslimi težavami". A tudi če se staršem morda kdaj zdi, da gre za manjšo neprijetnost, se lahko razočaranemu otroku zdi, kot da se ruši ves svet.

Kako pomagati otroku, ko je razočaran?

Če opazite, da je vaš otrok frustriran ali razočaran, morate najprej potrditi, da je v redu in razumljivo, da se tako počuti, se strinjajo strokovnjaki. Bistveno je slišati njihovo zgodbo, potrditi njihova čustva in resnično prisluhniti temu, kar so doživeli.

Prepričajte se, da poslušate, preden poskušate rešiti problem.

Uprite se impulzu, da bi njegovo počutje "popravili"

Zavedajte se, da odrasli ne morejo vedno popraviti stvari, ki razočarajo otroke. To poletje so otroci najbrž kar nekajkrat bili razočarani, ker so se zaradi vremena spremenili načrti za kopanje. A starš ne more vplivati na vreme in rešiti težave.

Seveda noben starš noče, da otrok trpi ali gre skozi stvari, ki bi lahko bile zanje težke. Hkrati pa je veliko koristi od tega, da otroci sami ugotovijo, kako najti rešitev ali se soočiti s svojim razočaranjem. Razvijanje teh veščin je bolj koristno kot zaščita otrok pred njimi.

Dati otrokom priložnost, da se soočijo z negativnimi čustvi, je zanje velika točka učenja in rasti. Vsakdo mora včasih doživeti negativna čustva, kot so frustracije, jeza ali razočaranje.

Ni vam treba nemudoma priskočiti in "otroke rešiti iz starosti primernih bojev", besede otroških psihologov povzema portal TODAY. Seveda to ne velja v primerih, ko je otrok v resni stiski ali nevarnosti: takrat mora vsekakor posredovati njegov skrbnik. 

Pomagajte mu premagati težka čustva

Najboljši način, kako otrokom pomagati obvladati težke občutke, je odvisen od tega, kako intenzivni so ti občutki in kako jih izražajo. Opomnite jih, da ni prav, da kričijo ali izražajo jezo tako, da prizadenejo druge.

Če so res jezni in razočarani, ni nujno, da bo takojšen pogovor o težavi koristen. Ne vztrajajte pri pomoči, če je ne želijo. Šele ko je otrok pripravljen, ga vprašajte, ali želi vašo pomoč pri razmišljanju o rešitvah, in začnite postavljati nekaj odprtih vprašanj.

Vprašajte ga, kaj potrebuje v tistem trenutku: ali je to konkretna rešitev problema ali samo objem.

Ko se otrok pomiri, naj razmisli, kaj mu je pomagalo priti do rešitve. To bo dalo otroku samozavest in vedenje, da ima orodje za izboljšanje situacije, namesto da bi se zanašal na odraslega, da neprijetnosti popravi namesto njega.

Ko so otroci starejši, nasveti staršev postanejo manj pomembni

Ko otroci postanejo starejši, si želijo več avtonomije in neodvisnosti, lahko pa postanejo tudi manj odprti glede svojih čustvenih izkušenj. Namesto da pridejo k vam s težavo, gredo morda k svojim prijateljem.

Tudi če imajo starši močno željo, da bi rešili problem ali ga popravili, najstnike pogosto ne zanima, kaj starš misli, da je rešitev za njihov problem. Zato strokovnjaki predlagajo, da starši najstnikov ne poskušajo nagovoriti k reševanju težav.

Potrdite njihova čustva, nato pa naredite velik korak nazaj in samo odkrito vprašajte: "Kaj boš naredil? Kako boš to rešil?" S tem boste jim dali vedeti, da ste prepričani, da lahko sami obvladajo situacijo.

Vendar ne pozabite, da te strategije ne bodo vedno uspešne. Vsak starš dela napake: rečemo napačno stvar; napačno reagiramo, ko otrok prosi za pomoč; govorimo pregrobo, ko smo razočarani – ali vse našteto. V teh trenutkih je pomembno priznati lastne pomanjkljivosti in se opravičiti.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del