I. D. | 29. 7. 2022, 21:00

Ljudje, ki imajo te osebnostne lastnosti, NE VERJAMEJO v znanost

Bobo
Ljudje, ki imajo te osebnostne lastnosti, NE VERJAMEJO v znanost (foto: Bobo)

Zagovorniki in nasprotniki smo se ujeli v začaran krog brez izhoda. Kakšne bodo posledice?

Vseskozi zgodovino se je znanstvena skupnost trudila izobraziti javnost, da bi ta sprejela znanstveni konsenz (v skladu s konsenzno znanostjo je resnica to, s čimer se strinja večina znanstvenikov). A rezultati so že stoletja mešani. Zdaj vemo, zakaj ta pristop ne deluje.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Anne Bright (@ac_brite)

"Nasprotovanje znanstvenemu konsenzu s strani ljudi je izjemno pomembna tema," pojasnjuje Nick Light, ki na državni univerzi v Portlandu predava marketing.

"Leta in leta so pametni ljudje mislili, da lahko druge prepričajo v sprejemanje znanstvenega konsenza tako, da jim podajo znanje, ki jim manjka. Na žalost so se izobraževalne intervencije izkazale za neučinkovite."

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by ECinSlovenia (@evropska_komisija)

Light je tudi avtor raziskave s povednim naslovom: Prekomerno zaupanje v lastno znanje je povezano s proti-znanstvenimi pogledi na kontroverzna znanstvena vprašanja.

Med najbolj razvpitimi so:

  • podnebne spremembe,
  • jedrska energija,
  • gensko spremenjena hrana,
  • veliki pok,
  • evolucija,
  • cepljenje,
  • homeopatsko zdravljenje,
  • covid-19.

Bolj kot so posameznikova mnenja daleč od znanstvenega konsenza, boljše mnenje ima o svojem lastnem poznavanju področja, čeprav je v resnici ravno obratno.

Ugotovili smo, da prekomerno zaupanje v lastno znanje ovira učenje, saj imajo ljudje, ki mislijo, da veliko vejo, minimalno motivacijo, da bi se naučili kaj novega. Ljudje z zelo skrajnimi proti-znanstvenimi pogledi bi se morali najprej poučiti o lastni relativni nevednosti na teh področjih.

Bobo

Takšen primer je covid-19. “V bistvu so ljudje, ki najbolj nasprotujejo konsenzu, najbolj prepričani v svoj prav,” dodaja Light. “Ta vzorec je kar splošen, z izjemo podnebnih sprememb, evolucije in velikega poka.” Na (ne)znanstvena stališča lahko vplivajo tudi politična ali verska prepričanja.

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by Oddelek za sociologijo FF UM (@oddelekzasociologijoffum)

Posledice nasprotovanja znanosti so obsežne, od uničevanja zemlje, podhranjenosti, finančnih težav in celo smrti. Izobraževanje težko deluje, dokler se posamezniki ne zavejo lastnega znanja in kompleksnosti vprašanja. “Pravi izziv je najti način, kako prepričati nasprotnike konsenza, da verjetno niso tako pametni, kot se zdijo samim sebi,” razmišlja Light.

Čeprav se zdi, da je to mislija nemogoče, Light vztraja: “Ne priporočam slepega sledenja konsenzu, a če se zaradi nasprotovanja skupnost  znajde v nevarnosti, bi se morala družba potruditi, da nagne mnenje v smeri znanstvenega konsenza.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.