Stigmi duševne bolezni se je mogoče upreti tako, da je ne ponotranjimo

Stigma duševnega zdravja je ena največjih ovir na poti k okrevanju, v različnih kulturah pa se ta izraža na različne načine.

Singapurska študija

V nedavni singapurski študiji so pod drobnogled vzeli zdravniško osebje, ki dela z osebami z duševno boleznijo. S pomočjo kvalitativnih intervjujev so dodobra izprašali 17 zdravstvenih strokovnjakov, ki delajo v singapurskih bolnišnicah za mentalno zdravje.

Znano je, kako huda in trdovratna je stigma, ki jo doživljajo ljudje z duševnimi boleznimi, manj znano pa je, da so taiste stigme deležni tudi zdravstveni delavci, ki tem ljudem pomagajo. Še več. Zdravnikom in negovalnemu osebju se pripisuje istovrstne stigmatizirajoče stereotipe kot njihovim pacientom.

Rezultati raziskave so pokazali, da medosebna stigma, kateri lahko pripišemo tudi zaznane osebne občutke sramu in ponotranjanje stigme, močno vpliva na negativno percepcijo in odnos tako do sebe kot nato do drugih ljudi z duševnimi boleznimi. 

Ko stigmi verjamemo

Udeleženci raziskave so poročali, da stigma mentalne bolezni na osebni ravni lahko povzroči, da si ljudje zanikajo, da so zboleli, ali pa oslabi njihovo pripravljenost iskati pomoč.

"Nekateri so prepričani, da si ne zaslužijo imeti prijateljev. Celo, da si ne zaslužijo terapije. Zato pravijo: ’Imam težave, kaj bi se sploh lahko spremenilo?’, ’Ali razumete? Ne vidim …’, ’Mogoče bi morali oditi in raje zdraviti tiste z rakom …’ Ker je mentalna bolezen nevidna? Tudi, če jo imajo, mislim, da je težko ljudem razložiti, da so prav tako bolni kot tisti z rakom, diabetesom, da si zaslužijo terapijo?" - psiholog

Ponotranjenje negativnih stereotipov nato vodi v slabšo samozavest in samostojnost. Pacienti, ki verjamejo v negativne stereotipe mentalnih bolezni, sebe nato razvrednotijo, kar jih demoralizira za iskanje povezanosti z drugimi ljudmi, da bi tako skupaj lažje zasledovali življenjske cilje. Slednje pa je še kako pomembna komponenta okrevanja.

"... večina naših pacientov, recimo, da imajo shizofrenijo, imajo zares veliko težav v odnosih, saj so prepričani, da jih bodo stigmatizirali. Mislim, zato so potem zelo … postanejo zelo osamljeni. In potem upajo, da bodo spoznali prijatelje ali si ustvarili celo partnerstvo, hkrati pa se bojijo, da jih bodo ljudje zavrnili." - psihiater

"... učinki stigme so ekstremno škodljivi in kontraproduktivni za celoten proces, saj vedo – tudi brez tega, da bi o bolezni govorili z drugimi ljudmi -, da so v slabšem položaju. Kar znatno poslabša njihovo samopodobo. Oslabi njihovo samozavest, prepričanje, da bi bili sposobni še kaj ustvariti, saj veste, da bi se stvari izboljšale. Na primer, najti nekoga, ki bi jih imel rad, si najti službo, ki bi jim bila pisana na kožo, izboljšati svoja razmerja." - farmacevt 

Rezultati raziskave

Raziskovalci so med študijo zaznali več pomenljivih tem, ki kažejo, da stigma vpliva na vse nivoje življenja: od ponotranjene stigme do socialnih in širših kulturnih dejavnikov.

Najbolj unikatno spoznanje te študije pa je bilo, da stigmatizacija, ki jo je deležna celotna stroka duševnega zdravja in zdravstveno osebje, nanje vpliva tako, da postanejo tisti, ki izkušajo stigmo na lastni koži, hkrati pa tudi stigmatizirajo svoje paciente, kar ima pomenljiv vpliv tako na terapevtski proces kot ozdravljenje.

REŠITEV

Kako ne ponotranjimo stigme

Stigma je univerzalen fenomen in ne pozna meja. Ljudje so lahko stigmatizirani zaradi svojega spola, starosti, spolne orientacije, premoženjskega stana, narodnosti, videza, nevrodivergentnosti ali drugih ’posebnosti’, kar daje slutiti, da lahko slej ko prej prizadene prav vsakega. Stigma mentalne bolezni zato ne more biti nobena izjema.

Pa vendar! Vedno so obstajali posamezniki, ki jih je stigma prizadela manj kot druge. Za te posameznike je bilo značilno, da vsiljene stigme niso ponotranjili. 

To jim je uspelo na naslednja dva načina:

• negativna prepričanja so postavili na laž, jim niso verjeli in so jih vedno znova izzvali,
• delali so na izboljšanju svoje samopodobe in krepitvi svoje odpornosti proti negativnim prepričanjem o sebi.

Trije nasveti (po njihovem zgledu) ...

1. Osredotočite se na dejstva

Na primer, če se počutite nesprejete in neljubljene, se poskusite spomniti drugih ljubečih odnosov, ki pa so prisotni v vašem življenju. 

Najbolj pomembno od vsega: nikoli se ne enačite s svojo boleznijo. VI NISTE TA BOLEZEN. Namesto da bi rekli: 'Sem anksiozna oseba', raje recite 'Imam anksiozno motnjo'. Namesto da sebi rečete 'shizofrenik', raje recite 'Imam shizofrenijo'.

2. Spregovorite o svoji diagnozi

Nekaterim posameznikom z duševno boleznijo pomaga, kadar o svoji diagnozi spregovorijo z ljudmi, ki jim lahko zaupajo. Nekateri tega pred nikomer ne skrivajo in o tem govorijo povsem javno, spet drugi to zaupajo le ožjemu krogu ljudi. 

V kolikor se boste glede svoje diagnoze odprli drugim ljudem, naj bodo to ljudje, ki so sočutni, podporni in razumevajoči.

3. Poiščite si strokovno podporo

Razni svetovalci ali terapevti so izurjeni za to, da ljudem pomagajo obvladovati izzive (ponotranjene) stigme. Kognitivna vedenjska terapija in druge psihoterapevtske strategije so pri tem lahko v veliko pomoč. Pridružite se lahko tudi podporni skupini (naj bo v živo ali na spletu).  

Naj vas prijatelji, ki jim lahko zaupate, zdravniška stroka ali bližnji vsake toliko pomagajo spomniti, kako pomenljivo in dragoceno je vaše življenje, pa tudi, kako veseli so, da ste lahko del njihovega življenja. Takšni opomniki delajo 'čudeže' za pozitivno samosprejemanje - in prav slednje je protistrup za (ponotranjeno) stigmo.