Vas že daje spomladanska mrzlica? Fenomen prav resno zanima tudi znanost.

Čutite, da vas pomladansko sonce napolni z energijo? Se več gibljete, ukvarjate s športom, pa čeprav morda le na vrtu? Zagotovo ne gre le za potrebo izgube nekaj odvečnih kilogramov do poletja. No, morda tudi malo, če ste se zaradi prevelikega kaloričnega vnosa pozimi zredili. In vendar, od kod kar naenkrat ves ta zagon? Čestitke, imate spomladansko mrzlico. 

Tako imenovana spomladanska mrzlica je mehka medicinska kategorija, ki ni dokončno opisano in dokončno diagnosticirano stanje posameznika. Traja od marca do maja in vsak, ki se z njo 'okuži', se odziva po eni strani drugače, po drugi strani pa podobno.

Njene simptome so dokumentirali že v stari Grčiji. Pordel obraz, pospešen srčni utrip, izguba teka, nemir in sanjarjenje. Ljudje, ki podležejo spomladanski mrzlici, se počutijo bolje, pametneje in so bolj odprtega duha. Depresije izginejo ali pa niso tako intenzivne, načrtuje se prihodnost. Naj se sliši še tako poetično, nekaj je na tem. Spomladi se vedenje malodane vsakega posameznika spremeni. Umirjeno zimsko razpoloženje postane nepredvidljivo in nihajoče. Stanje energije se, v nasprotju z zimo, poveča. 

Znanstveno raziskovanje fenomena spomladanske mrzlice poteka že več kot stoletje.

Kot kaže, se spomladi v človeku prebudi prastari nagon, ki si ga delimo z drugimi živimi bitji: nagon po parjenju. Ta ni povezan le s pomladanskimi oblekami, ki razkrivajo več gole kože, temveč je določen del mrzlice vgrajen v gene.

Študije kažejo, da spolno vedenje pri sesalcih sledi sezonskemu vzorcu toplih in hladnih obdobij, ki zagotavljajo večjo možnost preživetja potomcem. Preprosta logika, ki stoji za tem je, da imajo potomci več možnosti preživetja, če so spočeti pomladi. Sezona milejših temperatur in obilnejših virov hrane pri živalih zagotavlja varnejšo brejost. Dokumentirano in dokazano je, da živali (in delno tudi ljudje) sledijo letnim časom prek notranje biološke ure, ki do določene mere nadzoruje njihovo razmnoževanje.

Biološko uro najdemo v zadnjem delu velikih možganov sesalcev. Z njo naj bi bil povezana majhna žleza, ki nosi ime češerika ali epifiza. Ta žleza spremlja količino svetlobe, ki jo ujame očesna mrežnica in na podlagi prejetih informacij nadzoruje proizvodnjo melatonina. Melatoninu se reče tudi spalni hormon, ker se sprošča v temi ali pri šibki svetlobi. Trajanje sproščanja melatonina se spreminja z dolžino noči, ta pa je najdaljša pozimi. Spomladansko mrzlico teorija razlaga na način, da je naša povečana energija v pomladnih mesecih povezana z zmanjšano proizvodnjo melatonina zaradi krajših noči.

Izrazito povezava med razpoloženjem in daljšimi spomladanskimi dnevi potrujejo spremembe v vedenju ljudi in živali. To lahko potrdimo vsi. Toda zanimivo je, da znanstveniki natančnega vzroka za nenadne spremembe energije za zdaj še niso odkrili oziroma znanstveno potrdili. Pri ljudeh je del razloga za nastanek spomladanske mrzlice brez dvoma povezan s kulturo. Saj veste, pomlad je čas za čiščenje doma, za nakup novega avtomobila, novih oblek, zunanje aktivnosti, družabne dogodke, festivale. Skupaj z naravo se prebujamo iz spanja tudi mi. Eden od znanilcev pomladi je valentinovo, ki datumsko morda ni bil izbran čisto po naključju.

Odkrito je bilo, da je spolnih odnosov največ spomladi. Takrat smo najbolj vročekrvni. Prav tako naj bi bilo število moških semenčic največje spomladi. Največ nezakonskih otrok se spočne prav v pomladnih mesecih.

Zato le previdno, če stvari niso pod popolno kontrolo. Spomladanska mrzlica ni od muh in v določenih pogledih spominja na zaljubljenost. Kar niti ni slabo, če ljubimo pošteno, iskreno in s srcem. 

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere