Jon Patrick Hatcher je za Psychology Today spisal blog, v katerem - v nasprotju s splošno ljudsko modrostjo - svetuje, da je včasih enostavno potrebno 'prižgati tisto vžigalico in zažgati most'.
Jon Patrick Hatcher je avtor, humorist in svetovalec, ki je postal poznavalec za vprašanje, kako premagati anksioznost. Je glasnik spoznanja, da je slednjo s pridom mogoče obvladati tudi s humorjem.
"Star pregovor pravi, da je 'podiranje mostov' v odnosih nekaj slabega. A takšen nasvet vam lahko naredi medvedjo uslugo, če imate opravka z dinamiko, h kateri se ne bi smel vračati - ali pa vanjo sploh nikoli ne bi smel stopiti. To je osnova vsakega B-grozljivke: 'Daj no, človek, ne hodi nazaj v hišo morilca! Komaj si prišel ven!'"
Žajbelj, marshmallowi in (nekateri) mostovi
"Vračal sem se v toksične romantične odnose, ki so samo še poglabljali moje trpljenje. Vračal sem se na delovna mesta, ki sem jih že zapustil, le da bi čez nekaj mesecev spet odšel. Nekoče sem se kar trikrat v desetih letih preselil nazaj v isto mesto zgolj zato, ker mi je bilo znano. Toda najbolj pogubna stvar, h kateri sem se vedno vračal, je bila moja družina, ki mi je kradla notranji mir. Dokler se nisem več vračal."
Zažgi most, reši svoje možgane
Raziskave kažejo, da psihološka zloraba in čustvena izčrpanost sprožata kronični stres, ki je pogosto povezan z višjo stopnjo depresije, anksioznosti in travm.
Dokazi kažejo tudi, da se delovanje možganov pri ljudeh, ki so tarča ustrahovanja, spremeni, epigenetske raziskave pa so pokazale, da lahko negativne življenjske izkušnje spremenijo izražanje genov in povečajo verjetnost slabih življenjskih izidov.
"Naj gre tradicionalna modrost k vragu. Obstajajo konkretni, klinično učinkoviti razlogi za to, da 'zažgeš tisti most'," piše Hatcher in nadaljuje: "Med njimi so preprečevanje dostopa do sprožilcev; zmanjšanje tveganja za staranje zaradi stresa in bolezni srca ter zaščita tvojega duševnega in čustvenega zdravja."
Hatcher zato vztraja: "Most zažgeš zato, da si 'osvetliš pot'. Dobre meje včasih dišijo po dimu. Včasih moraš zažgati most, na katerem stojiš, samo zato, da dokažeš, da znaš plavati."
Dialektična vedenjska terapija
Čeprav se to pogosto dojema kot impulzivno ali neodgovorno dejanje, preverjene metode, kot je dialektično vedenjska terapija (DBT), zagovarjajo 'rušenje mostov' kot koristno orodje. Če odstraniš možnost vrnitve v škodljivo okolje, si daš priložnost za zdravljenje in rast.
"Morda vam bo pomagalo, če boste vedeli, da strokovnjaki menijo, da ljudje postanejo toksični zato, ker imajo sami slabo samopodobo. Njihove negotovosti se kažejo kot potreba po nadzoru nad drugimi v iskanju ljubezni, za katero verjamejo, da je sicer ne bi prejeli prostovoljno. Ob tem se morate zavedati tudi, da ni vaša naloga, da jih popravite."
Kdaj je v redu zažgati most
Če ste pri 'sežiganju mostov' novinec, imate verjetno pomisleke. Ta pristop spremlja precejšnja mera tesnobe. Verjetno se boste izpraševali: 'Je to maščevalno? Neracionalno? Bom obžaloval? Ali uporabljam pravi ogenj?'
"Morda vas preplavlja panika ob misli, da boš za vedno prekinil stik ali se odstranil iz situacije, ki va, povzroča bolečino. To je normalno. Mirno življenje včasih zahteva dramatične odhode. Zapiranje vrat pred določenimi ljudmi velja za primerno in koristno veščino, kadar morate trajno ustaviti vedenje, ki škoduje vašemu dobremu počutju, tako da si onemogočite dostop do škodljivih navad. Če pomaga, lahko to ubesedite tudi drugače, npr. kot 'odstranjevanje ovire' ali 'čiščenje poti'."
Toda najprej se vprašajte :'Ali reagiram iz racionalnega ali čustvenega dela sebe?'
Želite si, da bi vaša odločitev temeljila na jasnosti in ne na impulzivni reakciji. "To pa ne pomeni, da ne boste čutili bolečine in izgube."
Pravi razlogi, da 'požgete ta most'
Primerni razlogi za 'sežig mostov' lahko vključujejo težave z uporabo substanc in zasvojenostjo, toksične odnose (družinske, prijateljske ali partnerske), škodljivo delovno okolje, slabo življenjsko situacijo ali primere, ko so zlorabljani tudi drugi ljudje v vašem krogu.
Nekateri ljudje vas preprosto ne bodo slišali - ne glede na to, kako pogosto, kako glasno, kako iskreno, kako ljubeče ali kako globoko govorite. "V takšnim primerih … samo gori, srček, gori," je kristalno jasen Hatcher.
Vir: Psychology Today
