N.Z. | 26. 9. 2022, 13:52

Kako je Freud obrnil hrbet resnici (in zakaj 100 let kasneje o njej še vedno nihče noče nič slišati)

profimedia

"Mislil je, da ga bodo slavili kot pionirja, pa je naletel na hlad in tišino."

Pred več kot 100 leti je Sigmund Freud pri svojih pacientih prepoznal pomenljiv skupni imenovalec. Številni izmed njih so imeli izkušnjo spolne zlorabe iz otroštva. Ko je o svojem prelomnem spoznanju javno spregovoril, je naletel na silovit odpor in zavrnitev profesionalnih kolegov.

"Na začetku je verjel, da so otroci spolno zlorabljeni v velikem številu. Okoli leta 1897 je bilo 18 pacientov na analizi, 6 moških in 12 žensk, in verjel je, da so skoraj vsi imeli izkušnjo neželenega spolnega stika. Takrat je bilo to izkušnjo tudi nadvse težko poimenovati v angleščini, zato je Freud pisal takratnemu najboljšemu prijatelju, Wilhelmu Fliessu, in uporabljal nemški termin ’atentat’, kar bi lahko prevedli kot posilstvo ali zloraba, ni pa povsem jasno, kaj je s tem mislil. Prepričan je bil, da ga bo, ko jim bo svoja spoznanja predstavil, psihiatrična skupnost na Dunaju slavila kot pionirja, namesto tega pa so ga očrnili in odrinili na rob. Bil je globoko šokiran nad odzivom, ki ga je prejel od svojih kolegov in mentorjev," je jasen Freudov sodobnik, a tudi njegov kritik, raziskovalec in avtor, ki ga je stoletje kasneje doletela praktično ista usoda.

"Napisal sem serijo knjig o psihiatriji, pa jih nihče ni kupil. Nikomur niso bile všeč. Nikomur. Psihiatri jih sovražijo, za javnost pa so bile preveč nejasne. Težko se je bilo preživeti, pa sem si mislil: ’Ker s tem ne morem preživeti, lahko pišem tudi o nečem, kar imam rad: živali," pravi Jeffrey Moussaieff Masson, ki je najbolj znan po svojih zapisih o Sigmundu Freudu in psihoanalizi v knjigi Zablode psihoterapije, od zgodnjih devetdesetih let pa ’raje’ piše o čustvenem življenju živali. Ena od njih, Ko sloni jokajo, je bila do danes prevedena že v 20 jezikov.

Kaj je bilo tako motečega v Freudovi izvirni tezi in kasneje v Massonovem pisanju, da sta naletela na takšen odpor v strokovnih krogih takrat in več kot 100 let kasneje?

Tabu vseh tabujev

V intervjuju z Jenny Miler za indybay.org Masson odkrito spregovori o trenutku, ko je Freud, v skrbeh za svoj ugled in kariero, obrnil hrbet svojim pacientom in resnici (tj. teoriji o spolni zlorabi kot izvoru nevroze), za katero je danes več kot dovolj dokazov.

"Reakcija njegovih kolegov je bila najbolj očitna, ko je imel Freud predavanje za psihiatrično zvezo na dunajski univerzi leta 1895. Govor je naslovil Etiologija histerije. Vedeti morate, da je Freud s histerijo mislil enostavno človeško trpljenje ali, kot je to kasneje imenoval, nevrozo. Ta govor je opravil brez zapiskov, in to je bil, tudi po današnjih standardih, izjemen retoričen dosežek. Zares mu je bil jasen problem spolne zlorabe otrok, in vedel je, da bo to za tamkajšnjo povsem moško publiko prelomno. Fliessu je rekel: ’Dal jim bom Caput Nili’. S tem je mislili na ’izvir Nila’ - VELIKO odkritje," v intervjuju pripoveduje Masson, nato pa nadaljuje.

"In kako se reagirali? Slabo, če se milo izrazim. Hladno. Tišina. Nobenega vprašanja niso postavili. Zmajevali so z glavo v nejeveri in žalosti, ker si je mladi raziskovalec pravkar uničil kariero s tem, da je izrekel smešne stvari na nekaj nemogočega. Da bi očetje zlorabljali lastne otroke, ali kako bi to sploh lahko kdo storil, zlorabil otroka? Ali, kot je predsednik združenja Krafft-Ebing rekel sam pri sebi, ko je Freud končal z govorom: ’To je znanstvena pravljica.’ Toliko je znanega iz javnih arhivov, AMPAK, in to je ključno, Anna Freud je iz Freudove kasnejše korespondence izbrisala Freudovo jasno ogorčenje in upor. ’Naj gredo k vragu’, je Freud takrat rekel Fliessu. Nekaj dni kasneje je Fliessu pisal, da se ga vsi izogibajo. In to je Anna Freud izbrisala. Kot mi je sama povedala, se ji je zdelo, da oče na tem mestu deluje paranoičen. Ampak ni bil paranoičen. Pravilno je ocenil situacijo."

Po Massonovo se Freud ni tako zlahka in takoj odrekel svoji izvorni teoriji, ko pa je to storil, je to storil s popolnim, 180-stopinjskim preobratom.

"Sčasoma, do leta 1900, se je vendarle vdal, in leta 1903 javno oznanil, da se je motil. Ne obstaja nič takšnega, kot je incest. Ja, spolna zloraba, se vsake toliko zgodi, ampak je brez posledic, in generalno gledano si ženske to izmislijo. Popolnoma je klecnil pod pritiskom. No, to je vsaj moja interpretacija. Nihče zares ne ve, kaj se je godilo v Freudovi glavi, zato so vse to le hipoteze. In potem si mu nihče od njegovih podanikov ni upal nasprotovati. Če pa slučajno so si upali, jim je otežil življenje, kar je jasno razvidno iz primera Sandorja Ferenczija."

Ko Freud naenkrat ni več verjel (ali pa se je obnašal, kot da ne verjame več) v obstoj zlorab, je v javnost prišel z razlago, zakaj se otroci ali odrasli zlorabe spominjajo.

"Rekel je, da gre za ’namišljene spomine’, takšne, ki izvirajo iz njihove lastne spolne želje do staršev, torej Ojdipov in Elektrin kompleks. Do danes nihče ni dokazal, da si otroci zares 'želijo' staršev, zato pa je veliko raziskav pokazalo, da se starši, še posebno moški del te vrste, spolno zanimajo za otroke."

Primer: Sandor Ferenczi

Ferenczi je bil Freudov najljubši študent, kasneje je postal bližnji sodelavec in prijatelj. Freud je upal, da se bo morda poročil z Anno. Ferenczi, Madžar, je bil briljanten in včasih ekscentričen. Vsi so ga imeli radi, njegovi pacienti, njegovi kolegi, njegovi prijatelji, javnost. Premogel je topel šarm, ki je osvojil srce vsakega.

"Počasi je začel verjeti svojim pacientom, ko so mu ti povedali, da so bili zlorabljeni, in ko je to povedal Freudu, ta ni bil navdušen. Povedal mu je o svoji prvi in največji napaki. ’Ne,’ je rekel Ferenczi, ’to ni bila napaka. Prepričan sem v to.’ ’Ampak, kako lahko to res veš?’ ga je vprašal Freud. ’Zlahka," je rekel Ferenczi, ’Imam moške paciente, ki so mi priznali, da so zlorabljali otroke.’ Freud je bil zgrožen, nato pa je naredil vse, kar je bilo mogoče (za Ferenczijevim hrbtom), da bi ga očrnil v psihoanalitičnem svetu. To je žalostna zgodba in Ferenczi se je sčasoma vdal. Veliko prezgodaj je umrl, zaradi strtega srca. Njegov zadnji esej je nosil naslov: ’ The Confusion of Tongues between Children and Adults’ (v prevodu: komunikacijska zmeda med otroci in odraslimi) in gre gotovo za enega najbolj briljantnih prispevkov, kar jih je bilo kadarkoli napisanih na temo spolne zlorabe otrok. Freud je storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi preprečil njegovo objavo, v nasprotju z vsemi pravili in prakso psihoanalitične srenje. Sčasoma je bil vseeno objavljen, mnogo let kasneje, dolgo zatem, ko je bil Ferenczi že mrtev. Celo zgodbo o tej grozljivi epizodi si lahko preberete v moji knjigi ’Assault on Truth’ (v prevodu: Napad na resnico)."

Si že kdo upa na besedo verjeti tudi otrokom?

"Gibanja MeToo in TimeUp zagotovo prinašata pomenljivi preobrat v odnosu javnosti do vprašanj spolne zlorabe odraslih. Ali bo ta nova percepcija sčasoma zajela tudi to, da bomo končno ZAČELI VERJETI PRIČEVANJEM OTROK, pa bo pokazal čas," je bil v zaključku intervjuja še jasen Masson.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.