N.Z. | 14. 1. 2022, 11:34
"Smo v središču sekundarne pandemije, pandemije duševnih motenj," zaskrbljeno psihiatri iz Severne Makedonije
Medtem ko v Severni Makedoniji primeri okužb z omikronom naglo naraščajo, še posebno v populacijah starih med 20 in 29 let (v kateri so se primeri podvojili) in starosti med 30 in 39 let. V luči skokovitega porasta novih primerov so na mizi odločevalcev ponovno predlogi o zapiranju šol, zaradi česar so se morali oglasiti tudi iz psihiatrične stroke, ki opozarjajo, da je poleg primarne pandemije (boja z virusom in natrpanimi bolnicami) v teku tudi sekundarna pandemija.
"Zdaj smo v središču sekundarne pandemije. Za razliko od primarne smo priča porastu duševnih motenj," ve povedati specializirana psihiatrinja Vaska Miteva.
Pandemija je iz različnih razlogov še posebno težka za mlade ljudi. Medtem ko so si pripadniki starejših generacij do neke mere že uspeli urediti življenje, so mladi ljudje 'izgubili dve leti' na račun negotovosti okoli svoje prihodnosti.
V najbolj pomembnih letih, za katere pogosto pravimo, da so 'leta, ko se oblikuje osebnost' in ko si adolescenti šele ustvarjajo občutek za to, kdo so kot posamezniki, raziskujejo svoje mesto v svetu, so ti mladi ljudje odrezani od socialnih interakcij, distancirani, izolirani in preplašeni. Bojijo se za svoje zdravje, za zdravje svojih staršev in starih staršev, za svoje mentalno zdravje, za svojo družbeno situiranost, za svoja delovna mesta, za svojo izobrazbo ...
"Nekateri bruci v srednjih šolah in na fakultetah sploh še niso srečali svojih vrstnikov in profesorjev. Poleg tega, da jih to stanje izolira, je pomankanje socialnih odnosov še en razlog več za zaskrbljenost glede razvoja profesionalnih karier te generacije," pa opozarja Anita Jančevska, svetovalka za psihologijo.
Psihološki nasveti postajajo nuja!
Mladim zaposlenim ne gre na roko niti delo od doma, saj jih večina svojo delovno pot šele začenja, zato potrebujejo več usmeritev s strani mentorjev, najbolje kar na delovnem mestu. Vse to pa na žalost ni ne pristop in ne osrednji fokus večine podjetij tekom pandemije.
"Pred pandemijo se je vršil množičen pogrom nad družbenimi omrežji, kar je pustilo pečat na mladih ljudeh. Tekom pandemije pa so družbena omrežja morda bila edina tolažba za mlade. Omrežja so jim predstavljala možnost, da ostanejo povezani in informirani, pa tudi, da se lahko distancirajo od težav vsakdana," pravi Jančevska.
Boj z duševnimi motnjami, s katerimi se ta hip sooča vse več mladih, je v Severni Makedoniji ta hip v rokah predvsem prostovoljcev in različnih skupin, ki pomagajo mladim v duševnih stiskah. Še kako pa manjka bolj organizirana podpora - in to ne zgolj za mlade ljudi, temveč za celotno populacijo.
Pandemija terja davek na mentalnem zdravju vseh, prostovoljski pristop pa ne zmore slediti povečanemu povpraševanju. "V časih, v katerih živimo, postajajo psihološki nasveti enostavno NUJA," so bili še jasni pri Al Jazeera.
