Kaj storiti, ko partner zavrača intimnost?

Skoraj vsa razmerja se srečujejo z obdobji, ko kateremu v odnosu ni do spolnosti. In čeprav so ta obdobja precej frustrirajoča, niso nič v primerjavi z bolečino in konflikti, ko to postane stalen vzorec spolne intime para. Spolna intima je globoko povezana z ranljivostjo in čustveno bližino v odnosu, zato lahko dolgotrajno pomanjkanje spolnosti močno vpliva na dinamiko v razmerju.

Ko je spolnih užitkov vedno manj

Dejstvo je, da se spolnost skozi leta skupnega življenja spreminja in pri tem ni enoznačnega pravila na kakšen način in kako. V nekaterih odnosih skozi leta celo napreduje, drugje nazaduje in postaja vse redkejša. Nekateri pari svojemu spolnemu življenju posvečajo veliko časa in energije, medtem ko drugi bolj poudarjajo čustveno in duhovno povezanost.

Ljudje smo si v spolnih potrebah izjemno različni, vsak posameznik ima svoje potrebe in želje glede spolnosti. Ko to različnost tvorita dve osebi, nastane neskončna kombinacija spolnih navad in potreb, piše Zadovoljna.si. A kaj takrat, ko se v poprej urejeno spolno življenje prikrade hlad, odtujenost in očitno zavračanje partnerja?

Zakaj zavrača spolnost?

Resnica je, da univerzalnega odgovora, zakaj se partner spolnosti izogiba, ni. Razlogov je lahko veliko in med njimi je najpogostejši, da je v današnjem času usihanje spolnosti pogosto povezano s stilom življenja, neprestanimi eksistencialnimi skrbmi, kronično preobremenjenostjo, kar ima na libido velik vpliv. Tukaj so še zdravstvene težave, utrujenost, stres, natrpani urniki, pogosto pa tudi globlje partnerske težave, nerazrešeni konflikti, nezvestoba, odtujenost.

Dejstvo pa je, da več časa ko traja opustitev spolnosti, težje se ponovno približamo drug drugemu. Ker takšna obdobja lahko trajajo več mesecev ali celo let, predstavljajo vir stiske, ponavljajočih se konfliktov in vse večje odtujenosti. 

Kaj storiti?

Prvi korak je seveda naslovitev problema, ne glede na to, kako težko nam gredo besede z jezika. To pomeni iskren, miren in neobtožujoč pogovor o tem, kaj v odnosu pogrešamo, kakšne so naše želje, hrepenenja in pričakovanja. Z lastno ranljivostjo odpremo prostor tudi za ranljivost partnerja. Če pogovor zavrača, je pomembno vztrajati, saj z izogibanjem temi samo podaljšamo težka občutja in prestavimo reševanje problema v prihodnost.

Pomembno je razmisliti tudi o morebitnih izkrivljenih pričakovanjih ali prepričanjih, ki jih morda nezavedno nosimo s seboj. Najpogostejša med njim so: Vsak srečen par ima redne spolne odnose; če med nama ni spolnosti, pomeni, da je zveze konec; partner bi moral poznati moje spolne želje; če me zavrača, pomeni, da ga ne privlačim več; zdrava spolnost pomeni vsaj tri spolne odnose na teden ... No, nič od tega ne drži popolnoma, saj pravil, ki bi veljala za vse, ni. Ravno zato je pomembno rešitev in resnico iskati znotraj odnosa. Vsak odnos je edinstven, in ni enega samega pravila, ki bi veljalo za vse. Pomembno je iskati rešitve, ki ustrezajo vajinemu odnosu. Če nam pogovor nikakor ne uspe, se po pomoč lahko obrnemo tudi na partnerskega svetovalca ali terapevta. 

Čutna spolnost, ki temelji na ljubezni in povezanosti, zahteva tudi čustveno bližino, ki jo skozi leta življenja lahko počasi izgubljamo. Prav čustvena bližina je prva točka, kjer lahko začnemo ponovno graditi odnos. To vključuje ponovno vzpostavitev časa, ki ga imata le zase in ga kakovostno preživita skupaj.

Pomembni so tudi telesni dotiki, ki so lahko nekakšna uvertura v spolnost, sploh, če je v odnosu že dlje časa ni. Bežni dotiki, objem ob prihodu domov, stiskanje ob gledanju televizije, poljub pred spanjem ... Vse to spodbuja bližino in omogoča, da ponovno prebudimo poželenje. Včasih ne gre na silo, niti ne na hitro, zato v takšnih primerih ne preostane drugega, kot da začnemo od začetka in s tem ni nič narobe.

S težavami v spolnosti se srečuje veliko parov, a pri njihovem reševanju je pomembno zavedanje, da gre za proces in ne enkraten dogodek – sploh, če se težke vsebine nabirajo dlje časa. Potrebno si je vzeti čas, biti potrpežljiv in po potrebi poiskati strokovno pomoč.