Prisegate na fiksno ali razvojno miselnost (in katera vas pripelje dlje)?

O tem, kolikšno težo ima naša miselnost pri tem, kako se lotevamo izzivov, je po desetletjih raziskav na to temo v eni svojih najbolje prodajanih knjig Moč miselnosti: Kako uresničiti svoje zmožnosti pisala priznana psihologinja in profesorica na Univerzi Stanford Carol S. Dweck.

Ljudi je v svoji teoriji razdelila na dve skupini z dvema glavnima načinoma razmišljanja oziroma dveh različnih miselnosti, ki bistveno vplivata na to, kako se vedemo in ne nazadnje, kako uspešni smo pri doseganju svojih ciljev. Razdelila je posameznike s prožno ali razvojno miselnostjo in posameznike s togo ali fiksno miselnostjo. Kam spadajo kateri in kje se prepoznate sami? 

Obe miselnosti se bistveno razlikujeta v načinih premagovanja ovir, sprejemanja kritik in zaznavanja izzivov. 

Prva skupina: Ljudje, ki so prepričani, da je njihova inteligenca statična in si ne dovolijo neuspeha

Togo oziroma fiksno miselnost (ang. fixed mindset) boste našli pri ljudeh, ki na svoj značaj, inteligenco in prepričanja gledajo kot na statične lastnosti. To pa jim v hitro spreminjajočem se svetu lahko dela medvedjo uslugo. Prepričani so, da je naša osebnost dana in statična ter ji ne dovolijo preoblikovanja. Prav tako pa izzive dojemajo kot grožnjo, ki se ji je treba izogniti, s čimer pa lahko zamudijo številne priložnosti, ki ležijo zunaj območja že znanega.   

Ljudje s fiksno miselnostjo se imajo pogosto radi za 'najpametnejše v sobi'.

In če česa že ne vedo, tega raje ne bodo priznali, saj je to znak neuspeha. Tega se zelo bojijo. "Sem, kar sem" in "nikoli se ne bom spreminjal" sta izjavi o sebi, ki ju radi izpostavijo. So bolj konservativni in težko spreminjajo svoja prepričanja. 

Sprijaznjenje s tem, da jim nekatera področja pač ne ležijo, jih hitro pripelje do tega, da tega področja načrtno ne razvijajo več in pustijo, da so na njem še šibkejši. Na primer: v pretežno digitalnem svetu bo nekdo, ki mu tehnologija nikoli ni bila blizu, pa se je ni niti malo potrudil usvojiti, težje opravljal že osnovne življenjske naloge (kot na primer plačevanje položnic prek spleta, nakupovanje oblačil/hrane/pohištva ali rezerviral dopust ali izpolnil obrazce prek spleta).

Zamahniti z roko, rekoč "jeziki niso zame", ali "številke niso zame", "šport ni zame", pomeni zapirati se pred novimi znanji, ne da bi si sploh dovolili poskusiti in morda odkriti nov talent. 

Ljudje s takšno togo miselnostjo svoje obstoječe znanje in sposobnosti radi dokazujejo, neuspeha pa si ne dovolijo, niti ne marajo prisluhniti dobronamernim kritikam. Kar je lahko precej stresen položaj, ki izčrpava in vodi v obup, vsak padec pa je toliko bolj boleč za samopodobo in duševno zdravje. Navsezadnje so prav neuspehi ključni del procesa učenja in rasti. 

Druga skupina: Tisti, ki verjamejo, da se učimo skozi vse življenje, tudi in predvsem skozi napake 

Na drugi strani je prožna oziroma razvojna miselnost (ang. growth mindset). Tista, ki stavi na nenehno učenje in prilagajanje okoliščinam. Ljudje s takšno miselnostjo so tisti, ki dopuščajo tudi možnost neuspeha. Posamezniki s takšno miselnostjo namesto dokazovanju svojih sposobnosti posvečajo več pozornosti njihovemu razvoju, na manko znanja pa gledajo kot na priložnosti za novo učenje in izzive. Namesto "tega ne znam", rečejo "tega ŠE ne znam". 

Takšni ljudje verjamejo, da lahko nove izkušnje, izzivi, spoznanja, celo padci na novo oblikujejo našo inteligenco, značaj in ustvarjalnost.

Lastnost takšnega načina razmišljanja pa je prav v teh časih zelo uporabna. Tako se lažje prilagajajo tudi bolj zahtevnim časom, kjer je plavanje v neznanih vodah nuja za to, da sploh poskusimo preživeti. To so tudi ljudje, ki dejansko prisluhnejo povratnim kritikam, tako dobrim kot slabim, saj se želijo iz njih česa naučiti in se izboljšati. 

S takšno – prožno miselnostjo, ki temelji na razvoju, se pride dlje, predvsem pa ta daje bistveno več zadovoljstva in odpira neskončno možnosti. Da človeška inteligenca ni nekaj, kar je, kakršno je, so znanstveniki dokazali z nevroplastičnostjo možganov, ki so se sposobni na novo učiti na podlagi novih izkušenj, ki jih pridobimo. Kar pomeni, da inteligenco vedno lahko še naprej razvijamo! 

V kateri od teh dveh skupin miselnosti ste se bolj našli?

Dejstvo je, da imate na nekaterih področjih verjetno več ene in na drugih več druge miselne naravnanosti. Bistveno je, da na področjih, kjer vas pogosteje preplavi toga miselnost, poskušate ostati čim bolj odprti za nove možnosti. Ne omejujte svojih potencialov in poskušajte.

Misel "ne znam" zamenjajte z "ne znam ŠE". Zavedajte se svoje nepopolnosti, vendar jo vzemite kot izhodišče za razvoj, ne kot slabost. Izzivi naj bodo priložnosti in postavljajte si vedno nove cilje, predvsem pa uživajte že na poti do njih.

PREBERITE ŠE: Strokovnjakinja o naših financah: "V krizi ljudje najdemo največ rešitev, ker smo v to primorani" ALI Ljubim digitalno. In potem mi zmanjka elektrike. (piše: Maja Fister)