Janez Colnar je predstavnik osme generacije družine Colnar. Samozavestno je vstopil v vinogradniške čevlje in skupaj z mamo, očetom, stricem in bratom postavil novo paradigmo družinske kleti na Trški gori.
Prvi zapisi družine segajo v leto 1408, več kot šesto let nazaj, ob prelomu tisočletja pa družinska zgodba in vinska klet Colnar dobi sodobno obliko vinogradništva in vinarstva, ki jo nadgrajujejo s turistično ponudbo in sodobnimi kmetijskimi prijemi.
Janez Colnar je po 14 dneh ugotovil, da fakulteta ni zanj, in se po znanje raje odpravil po svetu, v Luksemburg, na evropsko prvenstvo iz vinogradništva in vinarstva. Kot nam je zaupal v novi epizodi podkasta, so ga že od vselej zanimale penine in zato je tudi svoje šolanje usmeril vanje. Ob vrnitvi sta mu stric in oče prepustila klet. Pridobljeno znanje je prinesel domov in ga nadgradil z avtohtonostjo v kozarcu. Penine Colnar so namreč narejene iz avtohtone vinske sorte žametna črnina.
Sodobna preobleka tradicije
Vinsko klet Colnar tradicija zaznamuje tudi skozi ime. Vse od leta 1747 se prvorojeni sin imenuje Janez, kar je tudi nezamenljivi del etikete njihove vinske kleti. Do leta 2000 so v družini Colnar imeli mešano kmetijstvo, nekaj živinoreje, nekaj malega vinogradništva in vinarstva za hobi in turizem. Ko se je stric vrnil iz vojske, so se stric, oče in stari oče skupaj odločili še kupiti zemljo in se resno začeti ukvarjati z vinogradništvom.
Do leta 2014 je 95 % pridelave vina predstavljal cviček. Iz te zgodbe pa je prav Janez VIII nadgradil zgodbo v penine in sortna vina. Pred kratkim so tako razvejali arhitekturni asortima vin in osvežili etikete, ki jih je zanje oblikoval Žare Kerin. Poleg tega, da vina osvajajo prestižne mednarodne nagrade (zlata medalja na Decanterju), se je njihova penina umestila tudi na vinsko karto restavracije Jaz by Ana Roš. Vsako takšno priznanje je, kot pravi Janez Colnar, dokaz, da delajo dobro. Ob tem dodaja, da steklenico vina najprej delaš zase, šele nato pa za končnega potrošnika. V tem primeru to velja kot recept uspeha.
Stare vzorce mišljenja je treba preseči
Janez Colnar je prepričan, da je prihodnost v pametnem kmetijstvu in v tem, da se gre v čas s tehnologijo. V kleti Colnar temu posvečajo veliko pozornosti in vinograde vzgajajo na integriran način. Vse se začne v zemlji, zato je dobro vedeti, kaj se z njo dogaja, kje je najbolj podhranjena in kje lahko največ da. V kleti so že samozadostni, kar se tiče električne energije, na strehi kleti so postavili tudi sončne panele. Obnašajo se zelo trajnostjo, saj so tropine predelali v končne produkte, iz grozdnih pešk pa naredili tudi moko, a so jo po dveh letih, zaradi zakonodaje, morali umakniti iz prodaje. Največji izziv, kot pravi Janez, danes predstavlja ozračje, vsako leto je namreč težje pridelati grozdje. Vse več je stresnih situacij in prav človek se bo moral prilagoditi.
Pijemo manj, a bolj kakovostno
Janez v podkastu izpostavi, da vino ni osnovna življenjska potrebščina, privoščimo si ga ob posebnih priložnostih in prav takrat posežemo radi po višji kakovosti in ceni. Z razcvetom kulinarike so postale vse bolj priljubljene kombinacije hrane in vina ter uživanje v njih. Vino je tako postalo trenutek, v katerem uživaš takrat, ko imaš čas, z osebo, ki ti je blizu. Tudi za to v kleti Colnar prirejo timbildinge, različna druženja in turistična doživetja za svoje goste, ki jih navdušujejo z okusi in različnimi doživetji. Naslednji korak, ki jih čaka, je še, da celostno ponudbo nadgradijo s prenočišči.
