Več kot 3 milijarde vreden projekt, ki želi Beograd spremeniti v Dubaj jugovzhodne Evrope: poglejte, kaj vse je že zraslo ob reki

Povprečna mesečna plača v Srbiji je precej nižja od slovenske: po podatkih portala Instore je novembra lani znašala približno 668 evrov neto. Toda v srbski prestolnici Beograd raste mesto v malem, ki se ne ozira na te skrb vzbujajoče številke: cilja na tako imenovano elito, na najbogatejši sloj prebivalstva.

Govora je o Beogradu na vodi, ambicioznem urbanističnem projektu, ki trenutno raste na desnem bregu Save, med Beograjskim sejmom in Brankovim mostom. Oglašuje se kot "moderno in tehnološko napredno mesto znotraj mesta", ki pa naj bi kljub razkošnemu videzu Beograjčanom odprl številna nova delovna mesta, poskrbel pa tudi za dostopne nastanitvene enote.

V okviru projekta je že zgrajenih nekaj stanovanjskih blokov, stolpnic in poslovnih stavb, zasebna poliklinika, 170 metrov visok futuristični stolp Kula, ki naj bi postal simbol prihodnosti Beograda, v njem pa bo poleg stanovanj tudi luksuzni hotel St. Regis, in nakupovalni center Galerija, najrazkošnejše nakupovalno središče v Srbiji in tudi največje v jugovzhodni Evropi (razprostira se na 300.000 kvadratnih metrih).

Galerija se poleg neštetih trgovin priznanih svetovnih znamk ponaša tudi z mondenimi bari in restavracijami, med drugim restavracijo Bottega, ki je že postala zbirališče beograjskega jetseta.

Načrtovani pa so med drugim še dvojezična šola, najmodernejši vrtec v mestu, center kreativnih industrij in moderen športni center.

Najdražji kvadratni metri v mestu

Načrte za Beograd na vodi je leta 2014 razkrila takrat le dva meseca stara koalicijska vlada premierja Aleksandra Vučića, ki je trenutno srbski predsednik. Vanj naj bi vložila država v sodelovanju z gradbenim podjetjem Eagle Hills s sedežem v Dubaju.

Podjetje vodi emiratski poslovnež Mohamed Alabbar, ki ima še eno podjetje, in to Emaar, zaslužno za gradnjo Burj Khalife, trenutno najvišje zgradbe na svetu, in The Dubai Mall, drugega največjega nakupovalnega središča na svetu, piše revija Outsider.

Vlada se je tedaj zavezala, da bo s projektom Beograd na vodi ustvarila delovna mesta in rast ter spremenila prestolnico v turistično poslovno središče Zahodnega Balkana.

Projekt je sicer vreden 3,5 milijarde evrov, oglaševanje dostopnih stanovanj, o katerih je bilo v razvojnih fazah projekta prav tako govora, pa je bolj mit kot kaj drugega: po lanskih podatkih srbske geodetske uprave je kvadratni meter v Beogradu na vodi med najdražjimi v Srbiji. Na tem območju se je nahajalo prvih štirideset najdražjih prodanih stanovanj.

Za stanovanje, veliko 152 kvadratnih metrov, je neznani srečni kupec lansko leto odštel več kot 1,38 milijona evrov. Stanovanje je plačal z gotovino, tako kot se, poroča Nova.rs, najpogosteje kupujejo stanovanja v tem novem, mondenem delu Beograda. Podobne zgodbe iz kompleksov Šumi, Schellenburg in podobnih seveda poznamo tudi Slovenci.

Nepojasnjen incident

Beograd na vodi pa ne razburja le zaradi svoje cenovne nedostopnosti slehernikom in vrtoglavih vsot denarja, ki so in še bodo šle v projekt in za katere so mnogi prepričani, da bi jih morali porabiti za obnovo kakšnih drugih območij in stavb v Srbiji, ki bi bolj doprinesla k državnemu napredku.

Številne kritike nanj letijo tudi zaradi arhitekturne zasnove: arhitektura naj bi bila povsem v neskladju s preostankom mesta, umetna in cenena, podvržena kapitalu. Poleg tega so snovalci projekt načrtovali v tišini, ne da bi bila javnost kakorkoli vključena v to razpravo. Za potrebe gradnje je država celo spremenila nekaj zakonov.

Poleg tega je začetek gradnje Beograda na vodi zaznamoval škandal: zamaskirani moški so nelegalno porušili bivalne zgradbe v beograjski četrti Savamala in nasilno izselili stanovalce, vsem prisotnim očividcem pa so odvzeli mobilne telefone.

Le pet mesecev po rušenju so mestne oblasti dovolile snovalcem projekta Beograd na vodi, da na tem mestu zgradijo parkirišče, primer pa še do danes ni do konca raziskan, odgovarjal ni praktično nihče.

Pred gradnjo so se več let odvijali celo protesti, na največjih se je zbralo celo do 10.000 ljudi, a zdaj, ko je jasno, da širjenja Beograda na vodi ni več mogoče ustaviti, projekt in njegovo sporočilo javno kritizirajo številne javne osebnosti in intelektualci.

Dubaj za reveže?

"Nisem zadovoljna s tem, kar počnejo s tem mestom, center se zdaj seli tja, kjer je ta Beograd na vodi. To se mi zdi grozno. Lani sem bila prvič v Dubaju in ta del mesta ni nič drugega kot le kopija Dubaja. Dubaj za reveže. To ni mesto po meri ljudi, temveč grde visoke stavbe s premalo zelenja," je o Beogradu na vodi po poročanju Nova.rs v oddaji Pop Tok denimo brez dlake na jeziku spregovorila znana srbska igralka Gorica Popović.

"Vse skupaj je kot slaba šala," pa je za Forbes komentirala Mirjana Milanović, srbska arhitektka, ki dela v Amsterdamu. "To je le še eno nakupovalno središče v državi, kjer nihče nima dovolj denarja, da bi si sploh kaj kupil."