Če mislite, da veste, kaj pomeni izraz "paradajz turist" se skoraj gotovo motite – resnica je pravzaprav takšna

26. 1. 2026, 17:00 | Uredništvo
Paradajz turist (foto: AI/ChatGPT)
Paradajz turist
AI/ChatGPT

Verjetno si predstavljate nekoga ob morju, ki uživa v kosu kruha s pašeto in paradižnikom. A resnica je čisto drugačna. 

"Paradajz turisti" so ljudje, ki v očeh (predvsem dalmatinskih) gostincev ne uživajo ravno velikega ugleda. S tem izrazom opisujejo turiste, ki pridejo na morje, s seboj pa pripeljejo svojo hrano - tako v lokalnih restavracijah ter trgovinah komajda pusti kak evro. Takšni obiskovalci v restavraciji včasih naročijo zgolj steklenico mineralne vode, obroke pa jedo izključno na plaži, pod senčnikom in iz hladilne torbe.

Toda originalna zgodba o "paradajz turistih"  je čisto drugačna. Izraz se je pojavil v 80. letih in se je nanašal na jugoslovanske, predvsem srbske turiste, ki so v tistih letih množično začeli hoditi na dopust v Grčijo. Kot je pojasnil novinar Dragan Gulić, prvi tovrstni turisti niso bili ne revni ne skopuški – nasprotno, uživali so v vsem, kar je Grčija ponujala, le na svoj, svojevrsten način.

Za mnoge popotnike iz takratne Jugoslavije so bile peščene plaže Halkidikija in egejske obale pravo odkritje – nekaj, česar doma niso imeli. Tam so opazili, da Grki pogosto jedo na plaži ali celo tam pripravljajo obroke, kar je bilo v Jugoslaviji nenavadno. Navdihnjene s tem so srbske mame začele s seboj nositi kosila, pripravljena doma, nekatere pa so jih nadaljevale kuhati tudi v Grčiji, v lokalnih pekarnah, ki so za manjše plačilo znale posoditi pečico. Nato je vsa družina obedovala na plaži s pogledom na morje.

Česa verjetno ne veste o svoji elektronski osebni izkaznici

Sčasoma se je praksa piknika na plaži razširila in se preobrazila v specifičen način poletnega dopustovanja. Grški paradižnik, paprika in jajčevec so Jugoslovane navdušili z okusom in ceno, zato so jih številni začeli kupovati v večjih količinah, da bi jih odnesli domov. Nekateri so celo kuhali ajvar kar na kraju samem, v Grčiji, zato se je avtomobil po dopustu pogosto vračal poln polizdelkov za ozimnico, piše portal Slobodna Dalmacija.

Preberite še:

Tako so Grki svoje jugoslovanske goste začeli imenovati "paradajz turisti" – ne zato, ker bi varčevali, temveč zato, ker so vedno imeli s seboj svežo zelenjavo, lonce, posode in veselje do priprave hrane. Čeprav so zaradi svojih navad porabili manj za gostinske storitve, so denar puščali v trgovinah, saj so kupovali blago, ki je bilo takrat v Jugoslaviji dražje ali težje dostopno – od kavbojk do gospodinjskih potrebščin. 

"Ostala bom paradajz-turistka"

 
 
 
 
 
View this post on Instagram
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 
 

A post shared by tea (@teatrci)

Svojo izkušnjo tovrstnega turizma pa je iskreno opisala mlada ženska, ki je na Instagramu delila svojo zgodbo. "Odraščala sem s samohranilko, živeli sva brez kakršnekoli finančne pomoči kogarkoli. Moja mama je veliko delala, da mi je zagotovila vse – tudi morje enkrat na leto. In meni je bilo popolnoma normalno, da na morje vzameva hrano, ker mi je le tako lahko omogočila potovanje. Nikoli nisem mislila, da je s tem kaj narobe. Namen potovanja je, da v kraju uživaš, spoznaš nove ljudi, vidiš nove pokrajine, ne pa, da hodiš po restavracijah in porabiš toliko denarja, kolikor je stalo že samo potovanje," je bila iskrena. Dodala je še, da bo tudi v prihodnosti počitnikovala kot "paradajz-turistka."

Povzeto po: portal Slobodna Dalmacija

Britanca sta tako zaljubljena v Slovenijo, da se bosta poleti pri nas poročila. Zanima pa ju ...