Ekstremni turizem: je nevarnost prehuda, da bi to še lahko dopuščali?

Pred enim letom je bila svetovna pozornost usmerjena na oddaljene globine Severnega Atlantika, kjer je izginila podmornica in začela se je reševalna akcija. Nekaj dni kasneje so oblasti potrdile, da je bila podmornica slabo zasnovana, umrla pa sta dva člana posadke in trije potniki, ki so za izlet plačali približno 232.925 evrov (250.000 dolarjev). 

Ekstremni turizem s tem ni zamrl, ampak se pojavljajo vedno nove nevarne ekspedicije. Glede na tveganja, visoke stroške in okoljske skrbi se mnogi sprašujejo, ali naj popotniki nadaljujejo s svojim raziskovanjem, ki jih pelje do konca Zemlje. Etične in legalne posledice so lahko ogromne, vendar bogati turisti o tem ne razmišljajo.

Ne glede na onesnaženje, ki ga povzročajo rakete, se je izstrel zasebnih raket od leta 2019 več kot podvojil - Jeff Bezos, Elon Musk in Richard Branson nadaljujejo svojo bitko, katero od njihovih komercialnih podjetij z raketami bo dominirala svet. Kulturna antropologinja Deana Weibel, ki raziskuje turizem v vesolju, je povedala, da je potreba po plutju čez morja in potovanje v vesolje del človeške potrebe, poroča BBC. Pogovarjala se je z avstronavti, ki so ji zaupali, da so se njihova življenja povsem spremenila, ko so od zgoraj zagledali naš planet.

Toda tovrstna potovanja in reševanje potnikov v stiski terja svoj davek. Ameriške oblasti so porabile milijone dolarjev med reševanjem turistov iz podmornice. Po drugi strani pa naredijo države zelo malo, da bi rešile pritihotapljene migrante, ki v želji po preživetju umirajo v morskih globinah, kar še spodbuja neenakost med bogatimi in revnimi. 

Ljudje smo od nekdaj raziskovali svet in s tem ustvarili napredek v znanosti. Toda ali je smiselno zapravljati nepredstavljive vsote denarja, da doživimo posebno izkušnjo? Tovrstna potovanja turiste odrežejo od stika z ljudmi in njihovimi kulturami, s tem pa omejijo izkušnjo in potencialno transformativno moč, ki jo potovanje lahko ima. 

Včasih so ravno tiste izkušnje, kjer doživimo nepričakovana poznanstva z neznanci in domačini, tista, ki ustvarjajo najlepše spomine. Večina sveta je turistom dostopna in pomembno je, da se prilagodimo, pravilno obnašamo in spoštujemo kulture, v katere vstopamo, saj nas ravno to uči o človečnosti in nas dela boljše ljudi. Nevarna, nedostopna in neprimerna območja za obiskovalce pa lahko pustimo pri miru, saj z bogatim turizmom ne ustvarjamo boljše prihodnosti, ampak svetu škodujemo na okoljskem in ekonomskem nivoju.

Novo na Metroplay: "Za vsako uro, ki jo vložimo v vadbo, dobimo nazaj 3 ure življenja" | Leon Bedrač, 2. del