Grad velja tudi za enega najbolj zanimivih v Sloveniji, zato ga nikakor ne gre spregledati.
Skrit med zelenimi gozdovi Notranjske, stran od največjih turističnih množic, stoji grad, ki obiskovalce očara že na prvi pogled. Grad Snežnik sicer ni tako "razvpit" kot denimo Predjamski grad. A tisti, ki ga obiščejo, o njem govorijo z izbranimi besedami. Fotografije s poti, pohvale in komentarji turistov na popotniških portalih ne puščajo dvoma: turisti ga obožujejo in mnogi ga imenujejo za najbolj očarljiv in romantičen grad pri nas.
Pod goro Snežnik
Grad so zadnji lastniki plemiškega rodu uporabljali še do začetka druge svetovne vojne, nato je služil kot lovsko-počitniška točka za takratni politični vrh. Po spletu srečnih naključij je preživel drugi svetovno vojno in je edini grad v Sloveniji, ki ima ohranjeno originalno opremo iz druge polovice 19. in začetka 20 stoletja. Z njim danes upravlja Narodni muzej Slovenije, po predhodni najavi pa je ob vodstvu možen tudi ogled njegove notranjosti.
Stoji nedaleč od jugovzhodne meje s Hrvaško in tik pod istoimensko goro v občini Loška dolina. Njegovi začetki segajo med 10. in 11. stoletje, v čas oglejskih patriarhov, ki so za zaščito trgovcev na poteh skozi redno obljudene kraje gradili trdnjave. Tudi grad Snežnik je bila na začetku trdnjava. V njej so lahko trgovci, ki so potovali s Kranjske proti Istri in Kvarnerju varno prespali, se okrepčali in nakrmili konje.
Več lastnikov
Prvi lastniki gradu so bili gospodje Snežniški. Sledili sta jim družina Rauber in v 16. stoletju družina Lamberg. V takratnem času je bil grad tudi prvič dograjen, s čimer je postal bivanjski. V naslednjih stoletjih je grad, ki mu je pripadalo tudi 15.000 hektarjev gozdov, zamenjal več lastnikov.
Sredi 19. stoletja ga je na dražbi kupil saški plemič Oton Victor Schönburg-Waldenburg. Grad je kot zapuščino dobil njegov sin Jurij, ki se je po poroki vanj tudi preselil in začel z obsežno obnovo. Med drugim je dogradil tretje nadstropje gradu, klet in povišal obzidje ter dogradil stavbe na posestvu ob gradu.
Juriju in njegovi ženi so se rodili trije otroci, sinova Herman in Ulrih ter hčerka Ana. Družina je grad uporabljala predvsem za poletni oddih, na katerega so s seboj iz Saške pogosto pripeljali sorodnike in prijatelje. Slednje je prekinila druga svetovna vojna.
Preberite tudi:
Življenje v prestolnici: 10 skritih znamenitosti v Ljubljani, ki jih poznajo samo lokalni prebivalci
Najstarejša gostilna v Sloveniji: srednjeveška legenda, ki postaja prava turistična senzacija!
Po vojni so ga nacionalizirali
Avgusta leta 1945 je nova, proti veleposestnikom uperjena oblast, posest z gradom podržavila. Grad je prevzel državni protokol, gozdovi pa so prišli pod neposredno last države. Do 70. let prejšnjega stoletja je grad služil kot lovsko-počitniška točka za takratne politične veljake, po letu 1965 pa je bil ponujen v uporabo različnim socialnim ustanovam. Na srečo ni nobena svojih dejavnosti preselila na grad, saj bi ga v tem primeru najverjetneje izpraznili in preuredili.
Ko gradu več niso uporabljali politiki, so vanj začele prihajati filmske ekipe. V njem so med drugim snemali film 10 brat, v njem je nastala tudi reklama za Coca-Colo.
V 70-letih so grad začeli postopoma odpirati na ogled javnosti, v osemdesetih letih pa so ga dokončno odprli kot muzejski objekt in prizorišče kulturnih prireditev.
Egipčanska soba, družinski portreti in lovske trofeje
V notranjosti gradu je danes možno videti prostore in opremo, kot jo je zapustila zadnja plemiška družina Schönburg-Waldenburg. Nekaj pohištva je poškodovanega iz časa, ko so grad uporabljali politični veljaki in ko so v njem snemali filme in reklame, na splošno pa je oprema zelo dobro ohranjena.
Med drugim si je mogoče ogledati originalno opremljene dnevne salone, spalnice družinskih članov, spalnice za goste, jedilnici, gledališko sobo, večerni salon, grajsko knjižnico, prostore za služinčad, grajsko klet in egipčansko sobo. Slednja je opremljena z egipčanskim pohištvom, ki naj bi bilo poslovno darilo egipčanskega prijatelja princu Hermanu.
Poleg pohištva, družinskih portretov, kaminskih peči za ogrevanje, preprog ter številnih uporabnih in okrasnih predmetov, se v gradu nahaja tudi zbirka lovskih trofej iz obdobja zadnjih lastnikov.
Poletni obisk
Grad je med 24. junijem in 31. avgustom odprt za obiskovalce vsak dan med 10. in 17. uro, pri čemer je zadnji možen vstop za ogled ob 17. uri. Ogled gradu je mogoč izključno v spremstvu grajskega vodnika, ki obiskovalce sprejme ob prihodu.
V času porok so ogledi muzeja prilagojeni oziroma delno omejeni, zato se obiskovalcem priporoča, da se predhodno pozanimajo o morebitnih spremembah.
Za skupine je predhodna najava obvezna, posameznim obiskovalcem pa priporočena. Najave in rezervacije se potrjujejo od ponedeljka do petka na telefonski številki 01/705 78 14 ali prek elektronske pošte na naslov grad.sneznik@nms.si.
