Znameniti hotel, ki slovi po enem najbolj razvpitih umorov 20. stoletja

Le redki so tisti, ki ne poznajo velike knjižne in tudi filmske uspešnice Umor na Orient Ekspresu, ki ga je napisala kraljica detektivskega žanra in najbolj brana avtorica detektivk na svetu Agatha Christie (1890–1976). A malokdo ve, da je tega napisala v hotelu z imenom Palača Pera (Pera Palace) v Istanbulu. Ozadje nastanka tega najbolj prodajanega detektivskega romana je povezano z resničnimi potovanji britanske pisateljice z vlakom Orient Ekspres na relaciji Pariz-Istanbul. Christijeva je v turški prestolnici običajno bivala v sobi 411 omenjenega hotela, soba pa je še danes gostom na voljo za nočitev.

Orient Ekspres - znak bogastva in moči

Skozi zgodovino je obstajalo več linij Orient Ekspresa, najbolj znana pa je bila vsekakor tista, ki je povezovala Pariz in Istanbul in ki je tekla skozi alpski predor Simplon med Švico in Italijo - ta linija je prečkala tudi Slovenijo oziroma velik del Jugoslavije, tekla je skozi Ljubljano, Zagreb in Beograd, od tam pa v Sofijo in naprej proti Istanbulu. Med potovanjem na njem so plemiči, aristokrati in diplomati francoskega, nemškega, avstrijskega in otomanskega cesarstva kar tekmovali, kdo bo bolj imeniten, dame so na krov s seboj vzele svoje najlepše toalete in klobuke, gospodje so se postavljali z razgledanostjo o aktualnih političnih temah z obveznimi pipicami v ustih. 

Zaradi svoje bahavosti in bogastva je vlak dobil naziv "palača na železnih tirnicah", njegov prihod v Istanbul pa je vodil do gradnje hotelov po najvišjih standardih, ki jih je pričakovala evropska elita.

Med potniki legendarnega vlaka so bili med drugimi tudi francoski predsednik Paul Dechanel, bolgarski kralj Ferdinand, belgijski kralj Leopold II., vohunka Mata Hari in Lawrence Arabski.

Veličastna Palača Pera 

Vrata razkošnega hotela so se odprla leta 1895, ta pa je zapisan v zgodovino kot prva stavba v Istanbulu z elektriko in dvigali. Brezhiben, glamurozen hotel je kljub svoji več kot 100-letni zgodovini še danes eden najlepših hotelov v Istanbulu. Ponaša se s petimi zvezdicami, nočitve pa so na voljo od 300 evrov na noč navzgor (odvisno od obdobja v letu). V njem je tudi čajnica, ki jo priporoča Michelinov vodnik po mestu.

A vrnimo se k Agathi Christie, britanski pisateljici "krimičev" in tudi eni najpomembnejših potnic Orient Ekspresa v njegovi zlati dobi ter rednih gostij Palače Pera. Ko je Christijeva izvedela, da jo je mož prevaral, se je — tako pravijo zgodovinski viri — za nekaj časa zaprla v hotelsko sobo in v njej napisala roman Umor na Orient Ekspresu, v katerem se razkošno potovanje z vlakom po Evropi kmalu prelevi v eno od najbolj napetih, srhljivih in zagonetnih pripovedk, kar jih pozna svet.

Sloviti zasebni detektiv Hercule Poirot na vlaku prepozna dobrega prijatelja – poslovneža Samuela Edwarda Ratchetta, a tega naslednje jutro najdejo zabodenega v njegovem kupeju (ali je Christijeva podzavestno pri umoru imela v mislih moža, zgodovinski viri ne poročajo). Na vlaku je bilo skupaj z detektivom 13 oseb, ki nimajo na videz ničesar skupnega. To se spremeni, ko odkrijejo pravo identiteto umorjenega in večine drugih potnikov na vlaku. Zanimiv podatek tako iz romana kot resničnega dogodka, ki ga je med potjo doživela pisateljica, je, da je vlak med potjo zaradi neugodnega vremena za dalj časa obtičal nekje v Jugoslaviji, natančneje blizu Vinkovcev v današnji Hrvaški. 

Soba Agathe Christie

Kljub ne tako davni prenovi Palače Pera so v njej želeli ohraniti duh in vzdušje časa, ko so v njej bivali potniki luksuznega vlaka. Enako velja tudi za sobo ene najbolj slavnih hotelskih gostij. V 46 kvadratnih metrov veliki sobi 411 se še vedno nahaja nekaj originalnega starinskega pohištva ter osebnih predmetov in fotografij Agathe Christie, tu je tudi knjižnica z njenimi knjigami, objavljenimi v več jezikih in replika pisalnega stroja, ki ga je uporabljala za pisanje svojih slavnih kriminalk.

Ob obisku hotela so mi povedali, da mi sobe žal ne morejo razkazati, saj da je ta trenutno zasedena ter tudi, da visoka cene nočitve ne zmanjšuje povpraševanja po bivanju v njej. V sobi so snemali tudi priljubljeno Netflixovo serijo Polnoč v Palači Pera (Midnight at the Pera Palace). 

Poleg razkošne sobe Agathe Christie so med drugimi v hotelu na voljo tudi zelo luksuzne sobe Alfreda Hitchcocka, Ernesta Hemingwaya, Grete Garbo, Mate Hari in Jacqueline Kennedy Onassis. V predsedniških apartmajih pa so tu nekoč bivali kralj Edward VIII. s svojo ženo Wallis Simpson, kraljica Elizabeta II., avstro-ogrski cesar Franz Jožef, iranski šah Reza Pahlavi in nepogrešljivi nekdanji jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito.

Za tiste, ki ne boste prespali v nobeni od zgoraj omenjenih sob, je mogoč ogled sobe 101, v kateri je nekoč bival Gazi Mustafa Kemal Atatürk, prvi predsednik sodobne Turčije. Gre za muzejsko sobo, ki jo zunanjim obiskovalcem brezplačno razkažejo enkrat dnevno. Obiska je vredna tudi čajnica v pritličju hotela, poleti pa še terasa hotela, ki je restavracija.

Zadnja pot 

Zaradi razvoja tehnologije, hitrih vlakov in vse večjega števila letalskih poletov se je v drugi polovici 20. stoletja zanimanje za potovanje z Orient Ekspresom začelo zmanjševati. Legendarni vlak na progi Pariz-Istanbul je svojo zadnjo vožnjo odpeljal 27. maja 1977, malo več kot leto dni po smrti Agathe Christie, s čimer se je tudi zaključila neka era.

A zaradi nostalgije po njem je leta 1982 ustanovljeno zasebno podjetje Venice-Simplon Orient Express začelo ponujati vožnje v restavriranih vagonih iz 20. in 30. let, v katerih lahko med marcem in novembrom potujete od Londona do Benetk.