Besedo marmelada na splošno uporabljamo za skoraj vse sladke sadne namaze, vendar niso čisto vsi enaki ...
Med najrazličnejšimi oznakami na živilskih izdelkih se je včasih težko znajti. Nekateri so na embalaži zgolj zaradi marketinškega zavajanja, drugi so preveč strokovni ali pa so navidez identični izdelki poimenovani z različnimi izrazi.
Na družbenih omrežjih se je tako nedavno pojavila dilema, kakšna je razlika med marmeladami in sadnimi namazi. "Zakaj povsod govorijo samo še o sadnem namazu, nihče več o marmeladi? Kaj je torej dodano temu sadnemu namazu?", je nek uporabnik zapisal na Instagram profilu posestva Berce v Vipavi, sicer najbolj znanega po vinih, a tudi po domačih marmeladah, ki so jih morali pred kratkim preimenovati v sadne namaze. Zakaj?
Kot pravijo, ima beseda marmelada dolgo tradicijo. Včasih je pomenila vsak izdelek iz sadja in sladkorja, predvsem doma pripravljene sladke namaze naših babic.
Po zakonodaji EU pa ima beseda marmelada poseben pomen: lahko se uporablja le za izdelke iz citrusov (pomaranče, limone, grenivke). V Sloveniji se je kljub temu izraz obdržal v širši uporabi, vendar je uradno razvrščen v kategorije, ki so vezane na delež sadja in sladkorja.
View this post on Instagram
Sadni namazi na prvem mestu
Prva kategorija je sadni namaz. Ta pomeni izdelek z najvišjim deležem sadja. Po pravilniku mora vsebovati več kot 55 % sadja in manj kot 55 % topnih suhin (sladkorjev). To pomeni, da je v kozarcu večina sestavin dejansko sadje, dodanega sladkorja pa je minimalno.
To ni izdelek "z dodatki", kot pogosto zmotno mislijo kupci, temveč najboljši razred med sadnimi izdelki. Čeprav ime zveni moderno, je vsebina povsem tradicionalna – pravzaprav gre za tisto, kar so naše babice imenovale najboljša domača marmelada.
Pojasnili so še, da so njihove "marmelade" zdaj v kategoriji sadnih namazov, ker so imele tako visok delež sadja, da po uradni zakonodaji spadajo v to kategorijo. Zato so morali spremeniti etikete, receptura pa je ostala enaka: veliko sadja, minimalno sladkorja, brez umetnih dodatkov.
Morda vas zanima tudi:
- Domače je najboljše: stari recept za hitro pripravljeno figovo marmelado (brez konzervansov)
- Američana po 33 letih odprla 'socialistično' jugoslovansko marmelado: "Okus je odličen, ampak da vidimo, če ..."
Naslednja kategorija je ekstra domača marmelada, ki mora vsebovati vsaj 45 % sadja in najmanj 55 % topnih snovi. To pomeni nekoliko manj sadja in nekoliko več sladkorja kot v sadnem namazu, a še vedno visoko kakovost.
Domača marmelada vsebuje med 30–40 % sadja.
Marmelada pa vsebuje le 20–30 % sadja, preostalo pa so sladkor, voda in druge sestavine. Prav zato se danes po kakovosti močno razlikujejo izdelki na policah: od skoraj sadnih koncentratov do tistih, kjer je sadje bolj kot ne dodatek.
Če povzamemo, so sadni namazi najboljši izdelek za zavestnega potrošnika. Kupci morda mislijo, da dobijo največ sadja, če posežejo po marmeladi, a prav sadni namazi vsebujejo več sadja in manj sladkorja, ohranijo naravni okus in aromo sadja, zaradi višje hranilne vrednosti so boljši za zdrav življenjski slog, so pa tudi ročno izdelani, zato ohranjajo značaj domače tradicije.
