Le najbolj pogumni turisti pridejo v ta del Ljubljane, da bi videli slovenski dragulj

Plečnikova cerkev sv. Frančiška Asiškega je odmaknjena od glavne Celovške ceste, a jo lahko že od daleč opazimo po njenem prepoznavnem zvoniku. Gre za najbolj impresivno stavbo v tej ljubljanski soseski, šteje pa že skoraj sto let. 

Vedno poseben in samosvoj

Ko je ob začetku 20. stoletja z rastjo števila Šiškarjev stara cerkev postala premajhna, so k načrtovanju nove povabili iz Prage že prispelega in uveljavljenega arhitekta Jožeta Plečnika.

Cerkev sv. Frančiška Asiškega je bila zgrajena v letih od 1925 do 1927, mojster jo je izpeljal iz načrta za svojo praško lepotico, še danes svetovno znano Cerkev presvetlega Srca Jezusovega iz leta 1922.

Na prvi pogled cerkvena stavba spominja na grški tempelj, kar pa je bil tudi avtorjev namen. Zvonik ji je bil prizidan leta 1931 in se še danes visoko dviga nad Šiško ter simbolizira povezanost med zemljo in nebom.  

Nevsakdanja notranjost

Čeprav obiskovalca najprej pritegne zunanjost cerkve, je vsekakor vredno videti tudi njeno notranjost. To je sloviti slovenski arhitekt dopolnjeval do konca svojega življenja.

V osrednjem prostoru stoji vrsta orjaških opečnih stebrov, veliki oltar je odmaknjen od cerkvene stene in stoji ob stebrišču, dopolnjujeta ga stranska oltarja. Svetloba, ki pronica skozi visoka okna, medtem polni prostor z nežno svetlobo.

Plečnik je cerkev pozneje opremil še z lestenci, po drugi svetovni vojni pa je s pomočjo učencev uredil še kapelo Žalostne Matere božje, krstilnico in zakristijo.

S svojo arhitekturno preprostostjo, a hkrati simbolno bogatostjo, je cerkev sv. Frančiška Asiškega v Šiški nedvomno ena Plečnikovih najglobljih stvaritev. Tega se zavedajo tudi neredki tujci, ki obiščejo Ljubljano. Ne glede na oddaljenost cerkve iz središča mesta tisti najbolj pogumni vedno najdejo pot do nje in odidejo očarani nad njeno lepoto.