Marijana Podhraški | 29. 2. 2024, 07:00
V priljubljeni dunajski pivnici, kjer tudi Slovenci stojimo v vrsti za dunajca in pivo (REPORTAŽA)
Res je, da imamo oboje tudi pri nas, a je zanimivo ugotoviti, kako to počnejo pri severnih sosedih, po katerih se radi zgledujemo.
Ko se odpravimo na turistični obisk avstrijske prestolnice, je na seznamu stvari, ki jih tam ne smemo izpustiti, tudi pokušanje katere od njihovih tipičnih jedi in pijač. A za slovenskega gosta zadeva tu postane zelo zanimiva, saj ravno slavni dunajski zrezek, ki ga na Dunaju obvezno preizkuša večina drugih tujcev, dobro poznamo že iz naših gostiln in domače kuhinje.
Dunaj'c z Dunaja
Kljub široki ponudbi mednarodnih jedi je "wienerschitzel" še danes nepogrešljiv del Dunaja in avstrijske kulinarike. Kamor koli se v mestu obrnemo, ga najdemo na samem vrhu jedilnega lista. Vendar ne gre samo za to, da ga znajo Avstrijci dobro tržiti turistom, najdemo ga namreč tudi v ponudbi gostiln in restavracij v bolj odročnih delih mesta.
O nastanku tankega, v maščobi ocvrtega paniranega zrezka iz teletine (danes tudi iz piščanca) kroži več različnih zgodb. Ena precej pogostih je, da ga je na Dunaj iz Italije "pripeljal" avstrijski feldmaršal Radetzky, ki ga je navdušil milanski kotlet (costoletta alla milanese). Na njegovo željo so tega začeli pripravljati na dunajskem dvoru, kotlet so zamenjali s sočnejšo teletino, drobtine belega kruha pa z drobtinami kajzeric. Zrezek na dunajski način se je sčasoma razširil po vsem cesarstvu in med navadne ljudi, vse drugo je zgodovina.
Pivo, zrezki, krače in klobase
Danes dunajski zrezek poznajo v vsem nemško govorečem svetu, zaradi naše zgodovine v Avstrijskem cesarstvu, pa tudi pri nas. Poleg dunajskega zrezka so Dunajčani ponosni tudi na svoje pivnice, v katerih vam ob preizkušanju njihovih hišnih varjenih piv doživetje popestrijo s številnimi tradicionalnimi jedmi. Od dunajca seveda, pa svinjskih krač, rebrc in lovskega golaža do zelo priljubljenih dunajskih in belih klobas ter jabolčnih in mareličnih zavitkov, iz njih zagotovo ne boste odšli ne lačni ne žejni.
Skoraj vsaka od dunajskih pivnic je zgodba zase, bolj bogata je njihova zgodovina, bolj pristne in pomembne so. Tako kot Nemci in Čehi tudi Avstrijci slovijo kot narod z močno kulturo piva, kakovost piva jemljejo zelo resno, tudi postrežejo vam ga z velikim užitkom in skoraj praviloma v kozarcih in vrčih, z imenom pivnice na njih.
Restavracija in pivnica Salm Bräu
V poplavi številnih pivnic na Dunaju je kar težko izbrati, v katero se odpraviti. Sploh, če smo v mestu krajši čas, se je vredno vnaprej malce pozanimati. V vrhu priljubljenosti tako med domačini, ki smo jih vprašali kot med turisti, je bila pivnica in restavracija Salm Bräu. Ta se nahaja tik poleg znamenitega dunajskega gradu Belvedere (obisk katerega je že samo po sebi doživetje).
Za zidovi današnje pivske restavracije je bil nekoč samostan, pa tudi hlev za cesaričine konje, je zapisano na njihovi spletni strani. A 300 let kasneje smo mi sem prišli na njihov dunajski zrezek in prvovrstno hišno pivo, ki ga hvalijo skoraj vsi turistični vodiči. Seveda je potrebno za vstop počakati v dolgi vrsti, a če gost ne želi tvegati in ostati brez kosila ali večerje, je mizo bolje prej rezervirati prek njihove spletne strani.
V nabito polnih treh sobah pivnice je poleg nemščine in angleščine najbolj pogosto slišati ruski jezik, a tu obedujejo tudi pravi Dunajčani. V kotu za veliko in polno mizo pijače in jedače se je veselilo kar nekaj generacij domačinov skupaj, moški člani razigrane druščine so si za večer v pivnici nadeli tradicionalne avstrijske jakne in telovnike z gumbi za zapenjanje do vratu, tako resno to tu jemljejo. Ko hrana oziroma naši dunajski zrezki prispejo, je že na prvi pogled jasno, da gre za silno preprost obrok - dunajski zrezek in krompirjeva solata, brez olepšavanja ali dodatnih dekoracij. Ob pokušanju kaj hitro ugotovimo, da je ključ prav v preprostosti, meso je neverjetno mehko in hrustljavo, v ustih se kar stopi, medtem ko okus zaokroži krompir, ki je malce sladkastega okusa. Pa da ne bi pozabili, tu se vsaka jed obvezno splakne z vrčkom pšeničnega "weizena", o tem pa še malo pozneje. O dunajskem zrezku lahko povemo še to, da ga tako hitro še nikoli nismo pojedli, čeprav ta nikakor ni majhen, v premeru po dunajsko praviloma meri 30 centimetrov.
View this post on Instagram
Pa še o pivu
Hišna pivovarna Salm Bräu vari lastne neverjetne pivske mešanice, najbolj priljubljene med njimi so: helles, pils (pilsner), märzen (pivo rdeče barve z močnim okusom po sladu), g'mischt (pol helles in pol dunkel, temno pivo) in že omenjeni weizen (pšenično pivo z rahlo sladkastim okusom). Za tiste, ki bi želeli poskusiti prav vsakega od njih, a ne bi radi končali pod mizo, je za pokušino na voljo pivska deska vseh petih vrst v kozarčkih po deci. A tudi, če si človek želi dati duška in večer preživeti z litrskimi "krigli" v roki — mimogede, Salm Bräu upravlja tudi destilarno viskija — bodo zelo rade volje ustregli. Za piko na i lahko njihovo pivo vzamete s seboj tudi na pot oziroma domov v spominskem litrskem vrčku. Kakorkoli, naš večer v Salm Bräu še dolgo ne bo šel v pozabo.
Salm Bräu je tudi najstarejši evropski proizvajalec pivovarskih strojev.
Ko ste na Dunaju, je dobro vedeti še za pivnico pri Deseti Mariji v šestnajstem dunajskem okraju Ottakringer, ki je zadnja velika pivovarna v mestu še iz cesarskih časov. Za Slovence je zanimiva tudi zato, ker je v njej med svojimi dunajskimi leti popival naš največji pisatelj Ivan Cankar. Za gurmane pa bo zanimiv podatek o legendarni dunajski gostilni Figlmüller, saj jo je kulinarični blog Taste Atlas lani uvrstil na prvo mesto med 150 najbolj legendarnimi restavracijami sveta. Njihova posebnost so zrezki "na dunajski način", vendar pri njih ne cvrejo teletine, temveč svinjino.
Grad Belvedere, kjer se lahko sprehodite po enem najlepših parkov in vrtov na svetu.
V muzeju Belvedere si lahko ogledate tudi Klimtov brezčasni Poljub.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere
