N. V. | 20. 5. 2022, 11:17

Alenka Gotar se je izpovedala: "Moj otrok je deležen zasmehovanja"

Instagram Alenka Gotar/fotomontaža
Alenka Gotar se je izpovedala: "Moj otrok je deležen zasmehovanja" (foto: Instagram Alenka Gotar/fotomontaža)

Ustrahovanje sošolcev je daleč najpogostejša oblika najstniškega nasilja, ki ima sicer več oblik. V zadnjem času se vedno pogosteje pojavlja tudi pri nas. So osebne izpovedi znanih Slovencev pot do urejanja te problematike?

Ustrahovanje je realnost za znaten delež otrok po vsem svetu. Ko otroci vstopijo v šolo, sklepajo prijateljstva in se vključujejo v interakcije z vrstniki, ki imajo vse pomembnejšo vlogo v njihovem življenju. Ti odnosi lahko prispevajo k otrokovemu dobremu počutju in socialni kompetenci, vendar so povezani tudi z izpostavljenostjo nekaterim oblikam nasilja.

Čeprav ima vrstniško nasilje več oblik, razpoložljivi podatki kažejo, da je ustrahovanje s strani sošolcev daleč najpogostejše. 

Nasilje vodi v samomor

Slovenijo je pred dnevi prizadela žalostna in v srce segajoča vest o samomoru deklice iz šestega razreda osnovne šole.

Učenka naj bi se zlomila pod težo vrstniškega nasilja: deklica naj bi bila tarča zasmehovanja sošolcev. 

To pa ni edini primer samomora med mladimi. Po javno dostopni statistiki med mladostniki beležijo deset smrti zaradi samomora letno.

Žrtev nasilja tudi Alenka Gotar

Pevka Alenka Gotar je na Facebooku objavila zapis, v katerem je razkrila, da je bila tudi sama žrtev medvrstniškega nasilja, zaradi katerega je večkrat pomislila "na najhujše": "Zasmehovanje sem kot otrok na osnovni šoli na Rodici pri Domžalah doživljala tudi jaz, pa sem si tudi večkrat zaželela najhujše."

Priznala je, da v sedmem razredu več mesecev ni upala v šolo. "Ravnateljica in učitelji so potegnili z otroci. Bil je drug sistem in priviligirancem se ni smelo nič reči," je zaupala.

Njena zgodba se je po njenih besedah dobro razpletla: "Bila sem dovolj močna, odšla na Gimnazijo Poljane in zaživela, ter naredila maksimum iz sebe."

Sedaj zaradi nje zasmehujejo njenega sina

"Sedaj je moj otrok tudi kdaj deležen zasmehovanja – seveda zaradi mene," je priznala, da njenega otroka sicer ne zmerjajo vrstniki, temveč "razni skrajneži, ki ga komaj dveletnega fanta zmerjajo s fašistom"

Opisuje, da so "mamice sošolcev svoje otroke vlekle stran od njega, njihovega prijatelja, ker sem bila jaz zraven".

Na koncu poziva vodstva slovenskih šol, naj ukrepajo in ne pustijo, da tovrstno vedenje privede še do drugih tragedij.

Kam se lahko otroci obrnejo za pomoč?

Prvi vir strokovne pomoči je izbrani osebni zdravnik. Po potrebi bo predpisal zdravljenje, napotil k specialistu (kliničnemu psihologu ali psihiatru) ali na druge oblike pomoči.

Kadar je stiska zelo huda in vaš osebni zdravnik ni dosegljiv, se lahko obrnete neposredno na:

  • dežurnega zdravnika,
  • dežurno ambulanto najbližje psihiatrične bolnišnice,
  • reševalno službo - 112 - ali
  • urgentno psihiatrično ambulanto v Centru za izvenbolnišnično psihiatrijo v Ljubljani - 01 475 06 70.

Za podatke o ustreznih oblikah pomoči ali samo za podporo in pogovor se lahko obrnete tudi na telefone za pomoč v stiski:

  • klic v duševni stiski 01 520 99 00 - vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj;
  • zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 - 24 ur na dan, vsak dan. Klic je brezplačen;
  • Društvo SOS telefon za ženske in otroke žrtve nasilja 080 11 55 - od ponedeljka do petka med 12. in 22. uro; ob sobotah, nedeljah in praznikih med 18. in 22. uro;
  • Tom telefon za otroke in mladostnike 116 111 - vsak dan med 12. in 20. uro. Klic je brezplačen.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.