9. 6. 2012, 11:05 | Vir: Playboy

Antigva in Barbuda: Sidrišče sanj

Antigva in Barbuda: Sidrišče sanj

Aleš Bravničar

Antigva in njena mlajša sestrica Barbuda sta dve od najbolj zaželenih karibskih destinacij tako za svetovni jet-set kot tudi za horde paketnih turistov, ki v evropskih zimskih mesecih hrabro kljubujejo komarjem, sončarici in oderuškim cenam lokalnih restavracij v iskanju svojega kotička za zdrav­ljenje izgorelosti in martinčkanja na plažah, ki jih je tukaj dovolj za vsak dan v letu po ena.

Če sta vam Kuba in Venezuela preglomazni, kaj porečete na žepno izdajo karibskega levičarskega paradiža? Deželico, veliko komaj za ped, ki je na zemljevidu videti kot pohojen žvečilni gumi, je desetletja v celoti vodila ena sama samcata družina Birdovih.

Vere Cornwall (VC) Bird, ljubkovalno poimenovan ata, je z železno roko kar štiri mandate vladal Antigvi vse do leta 1994, ko sta krmilo prevzela njegova sinova Lester Bryant Bird (leta 2003 obdolžen posilstva mladoletnice in oproščen zaradi pomanjkanja dokazov) ter Vere Junior Bird (ki si je mednarodno preiskavo nakopal s tihotapljenjem izraelskega orožja medellinskemu narkokartelu leta 1991), tretji sin Ivor Grenville Bird pa je bil že leta 1995 aretiran z 12 kilogrami kokaina, ko je vstopal na letalo za Venezuelo.

Ni treba omenjati, da je ata Brid za njegovo izpustitev plačal četrt milijona varščine naravnost iz sindikalne blagajne. Obdobje Ptičarjev, kot je vladajoča dinastija Antigve dobila vzdevek, je trajalo vse do leta 2004. Doprsni kip ata Birda v nadnaravni velikosti stoji sredi prestolnice St. John še danes. Le nekaj sto metrov od njegove preroške podobe pa se v pristanišče Heritage Quay vsak dan zgrinja na tisoče turistov iz zasidranih križark in prav po kapitalistično pase svoje kreditne kartice in zelence na pašnikih okoliških brezcarinskih prodajaln, kjer ne manjka diamantov, smaragdov, dragocenih ur in hektolitrov parfumov iz uvoza.

Ljubezen do kriketa, pomorstva in rdečih telefonskih govorilnic so prebivalci Antigve podedovali od Britancev, ki so kar 300 let kraljevali na tem komaj 280 kvadratnih kilometrov velikem otoku in neumorno pridelovali sladkorni trs. Njihove trdnjave so bile tako impozantne, da so jih francoski in španski kolonialisti zaobšli v velikem loku.

Priljubljeni zaliv Nelson's Dockyard, kjer so stare kolibe iz kamna na ogled še danes ob sencah megalomanskih jaht, ki sidrajo tu med postankom ali s številnimi mednarodnimi razstavami, sodi med najvarnejša zavetja pred karibskimi orkani. To cenijo prenekateri pomorci, ki se morajo včasih tu potuhniti pred Neptunovim besom.

Če ste ujeti v English Harborju, boste led z mrkimi domačini prebili v trenutku, ko boste omenili Isaaca 'King Viv' Richardsa, najboljšega igralca kriketa v zgodovini otoka in enega desetih najboljših na svetu, ki je postal prava narodna legenda. Fanatična privrženost kriketu (v nasprotju z Britanci) zavoljo njega tukaj ne bo nikoli zamrla.

Pravi naslov za zabavo na Antigvi je Shirley Heights, visoka razgledna točka z najlepšim pogledom na otok. In vsako nedeljo se spremeni v disko na prostem, vedno pa se vrže na žar tudi kakšnega jastoga ali ribo ob zvokih reggaeja, ki skrbi, da rum teče v potokih pozno v noč.

Poleg zvokov jeklenih bobnov, kalipsa in soce lahko na otoku avgusta doživite tudi divji karneval, ki ga že od leta 1834 prirejajo kot obletnico odprave suženjstva. Parade se (na veliko nerganje turistov) začnejo že okoli štirih zjutraj in se čez ulice vijejo z najglasnejšimi inštrumenti, kar jih domačini premorejo (in čuvajo prav za to posebno priložnost).

Seveda je del zabave tudi obvezna maškarada, ki ob glasnih karibskih melodijah traja natanko do trenutka, ko ura prvič odbije polnoč. Takrat se tudi najglasnejši poberejo domov in že razmišljajo, kako bodo naslednje leto še glasnejši.

Poleg odličnih letovišč, ki se bohotijo večinoma na zahodni strani otoka med zalivoma Dickenson Bay in Jolly Harbour (Sandals Grande, Galley Bay in superekskluzivni Jumby Bay na zasebnem otoku štiri kilometre od obale), je sever prepreden z razkošnimi rezidencami, golfiščem, vilami, ki jih je mogoče najeti, ter splošnim občutkom visokega prestiža.

Pravo nasprotje s slumi severnega dela prestolnice St. John, kjer napol podrte hiše skrivajo bedo socialno najbolj ogroženih otočanov. Vzhodna obala je prepuščena nemilosti tokovom Atlantskega oceana, ki so izklesali tudi Hudičev most, pod katerim dramatični valovi tolčejo ob skale in blagoslovijo marsikateri fotoaparat z elektroniki sila nehvaležno slano vodo.

Sicer pa življenje na Antigvi za 80 odstotkov prebivalstva teče v znamenju turizma all-inclusive. Jumbo jeti na mednarodnem letališču s ponosnim imenom VC Birda iz svojih nedrji dnevno bljuvajo na tisoče Angležev, Francozov in Nemcev, ki se porazgubijo v (večinoma povprečnih) bungalovih tropsko obarvanih paketnih hotelov in dnevno migrirajo le med restavracijo, plažo, sobo in barom (v poljubnem zaporedju). Hotelski minibari na otoku se pogosto zaračunavajo posebej in so prava mala okna v prihodnost – napovedujejo cene piva, kole in žganih pijač za leto 2025.

Pravi čar Antigve, ki res odtehta osemurni let čez Atlantik, so njene nedotaknjene plaže. Menda jih je tu kar 365, za vsak dan v letu po ena. Ne manjka niti nudistična v zalivu Hawksbill Bay, vse plaže na otoku, tudi tiste pred najrazkošnejšimi hoteli, pa so javne.

Antigva je verjetno tudi eden zad­njih otokov na Karibih, kjer imate lahko naključno skrito tropsko peščeno plažo, perfektno obrnjeno proti sončnemu zahodu in s palmami ravno pod pravim kotom, v celoti čisto zase. To jamčim iz prve roke. Tudi Eric Clapton, Giorgio Armani, Oprah in celo Silvio Berlusconi so zavohali svoj košček paradiža, ko so tu kupovali svoje vikend hišice.

O tem pa morda kdaj drugič.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol